Glasovanje

Brglez ostaja predsednik državnega zbora

M.K./STA
17. 5. 2016, 18.34
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Milan Brglez ostaja predsednik DZ. Predlog SDS, da se ga zaradi njegove odločitve, da ne razpiše roka za zbiranje podpisov pod referendumske pobude sindikata delavcev migrantov, razreši, je namreč ob koncu današnje večurne razprave podprlo 22 poslancev, proti pa jih je bilo 51.

Milan Brglez je prepričan, da je predlog za njegovo razrešitev politično dejanje.

V razpravi so poslanci SDS Milanu Brglezu očitali samovoljno ravnanje, za katerega ni imel pravne podlage. Tako je Branko Grims predsednika DZ pozval, naj pojasni, na katerem zakonu ali zakonitem predpisu je temeljila njegova odločitev ter ga spraševal, kje je dobil pooblastilo, da odloča, ali gre pri referendumski pobudi za zlorabo ali ne. Podobna pojasnila je od Brgleza kasneje želel tudi Jože Tanko.

Eva Irgl je dejala, da je to, kar si je privoščil predsednik DZ, nevaren presedan za demokracijo. Skoraj ne verjame, da bi ustavno sodišče predsedniku DZ v tem primeru pritrdilo. "Če državljanke in državljani zberejo po zakonodaji zadostno število podpisov, potem je vaša naloga, da izpeljete postopke. Zato ste na funkciji. Vi niste na funkciji, da odločate kot kakšen sončni kralj," je dejala poslanka.

Kritična je bila tudi do Brglezovega današnjega odgovora na navedbe pobudnikov: "Tako kot ste oholo in naduto ter samovoljno sprejeli odločitev, da ne razpišete roka za začetek postopkov za razpis referenduma, tako ste oholo in naduto, pa tudi z veliko mero nespoštljivosti do nas poslancev DZ, začeli današnji uvodni nagovor".

Brglezu v bran

V bran predsedniku DZ je Igor Zorčič (SMC) dejal, da smo v konkretnem primeru priča situaciji, ko pobudniki za razpise referenduma izpodbijajo zakone, ki se jih v ničemer ne tičejo in to sami priznavajo. Sam je mnenja, da je Brglezova odločitev "povsem na mestu" in da ima seja očitno politično dimenzijo: obračunavati z nekom, ki je predsednik DZ in izhaja iz koalicijskih vrst.

Kot je dejal Dušan Verbič (SMC), svojih pravic v pravni državi ni mogoče uresničevati v nasprotju z namenom, s katerimi so te dane. Čemu dovoliti uporabo referenduma, katerega namen je ohromiti delovanje države in povzročiti nefunkcionalnost dela DZ, je spraševal tudi Jan Škoberne (SD). "Drži, da je postopek kralj, ampak kadar kraljuje zlorabljen, zaveden in napačno uporabljen, potem je tak kralj slab kralj," je dodal.

Zamerili so mu, da jih z odločitvijo ni seznanil

Po besedah Franca Jurše (DeSUS), je predsednik DZ z odločitvijo prevzel veliko odgovornost in je bila njegova odločitev pogumna. Mu pa zameri, da vsaj koalicijskih partnerjev, če že ne predsednikov oz. vodij poslanskih skupin, ni vsaj seznanil s svojo odločitvijo.

Brglez je prepričan, da je predlog za njegovo razrešitev politično dejanje. Poudaril je, da bi morala biti v naši državi ključna ustava, ki bi jo morali brati in spoštovati vsi in "to v duhu in ne črkobralsko".

V odgovor predlagateljem pa je parafraziral tudi Sonet nesreče Franceta Prešerna: "SDS je ječa, čas v nji rabelj hudi, skrb vsak dan mu pomlajena nevesta, trpljenje in obup mu hlapca zvesta, in kes čuvaj, ki se nikdar ne utrudi. Zloraba prava, predolgo se ne mudi, ti ključ, ti vrata, ti si srečna cesta, ki pelje nas iz demokracije mesta, tje, kje laž resnico v celoti grudi. Tje, kjer bomo mi na oblasti. Tje, kjer bomo delali po naše. Tje, kjer bo država v naši lasti. Tje, kjer bomo delili se na naše, vaše, kjer bomo z državo mastili se v slasti, kjer bomo delali vse, kar nam paše."

Grims je na to ugotavljal, da bi bilo morda dobro, če bi bila v DZ včasih takšna oprema, kot je napovedana "za moderne avtomobile, da se vklopi šele, če se v sapi ne zazna preveč alkohola".

Predstavniki delavcev migrantov želijo spremembe v davčni obravnavi. Nazadnje pa so v DZ vložili referendumske pobude za tri zakone, ki jih je DZ sprejel na aprilski seji, nato pa še za tri.

Po Brglezovi odločitvi, da ne razpiše roka za zbiranje podpisov za razpis referendumov o teh zakonih, so vložili še pobudo za oceno ustavnosti in predlog za začasno zadržanje njihovega izvajanja. Kot so pojasnili na ustavnem sodišču, so to storili še za zakon o referendumu in ljudski iniciativi.