Milan Kučan je pojasnil, da ga o načrtovani razorožitvi TO takrat niso obvestili.
Kučan je ob snemanju dokumentarnega filma o tej tematiki za televizijo povedal, da ga tisti, ki bi ga morali o tem obvestiti, o tem niso obvestili, "ker, kot pravijo, niso imeli v mene zaupanja in bi veliko tvegali". Ob tem je dodal, da bi na podlagi obvestila lahko ravnal drugače.
Kučan je sicer odziv na ovadbo napovedal za sredo.
V Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) Kučanu očitajo, da je predsedstvo potrebovalo tri dni, da je ukazalo, naj Teritorialna obramba (TO) orožja ne predaja JLA. Po besedah predsednika VSO Aleša Hojsa je namreč 15. maja 1990 takratni načelnik TO Ivan Hočevar po navodilih beograjskih oblasti izdal ukaz, da morajo vsi štabi TO svoje orožje predati v skladišča JLA. Na podlagi ukaza so štabi začeli predajo orožja, le v 13 občinah so se temu uprli.
Ker je Slovenija novo, demokratično vlado dobila šele dan pozneje, je bil po Hojsovih besedah edini operativni organ v državi predsedstvo republike (konstituirano je bilo 10. maja 1990), ki ga je vodil Kučan. Hkrati je bilo predsedstvo po takratni zakonodaji vrhovni poveljnik TO v času miru, je spomnil Hojs.
Kot tako bi po prepričanju Hojsa in VSO 15. maja 1990 moralo izdati ukaz, naj TO orožja ne predaja JLA, a je to storilo šele 18. maja popoldne, ko je bila večina orožja že predana. S tem je po mnenju VSO Kučan zagrešil veleizdajo in sabotažo, ki ju kazenski zakonik opredeljuje kot kaznivi dejanji.
