Miran Plut je bil septembra lani, na svoj 25. rojstni dan, pred novomeškim okrožnim sodiščem obsojen na 25 let zapora; spoznan je bil za krivega umora 22-letnega Jureta Erjavca s Sel pri Dolenjskih Toplicah. Jure je umrl 25. februarja 2012 okrog 2. ure ponoči, usodna pa sta bila vsaj dva od štirih strelov, ki jih je iz neposredne bližine dobil v hrbet.
V ozadju zločina so bili po presoji sodišča prve stopnje posli z drogo, truplo pa so preiskovalci našli šele dve leti in štiri mesece po dogodku, v vodnjaku ob zapuščeni zidanici v okolici Metlike. Vest je namreč predlansko poletje odvezala jezik Tomažu Kristanu, Plutovemu prijatelju od malih nog, ki je bil pozneje tudi kronska priča v postopku zoper Pluta. Kristan je namreč Pluta in Erjavca odpeljal na kraj zločina, v hosto nekje med Birčno vasjo in Velikim Podljubnom, umoru pa po lastnih besedah ni bil priča, prav tako ni vedel za Plutov načrt. Ker Kristan trupla ni hotel prevažati, je Pluta odpeljal po njegov avto v Novo mesto. Nato sta se vrnila na kraj zločina, truplo zavila v folijo in naložila v Plutov avto ter se vsak zase odpeljala proti Beli krajini. Pri Dolnjem Suhorju pa sta truplo, kot rečeno, odvrgla v vodnjak ob zapuščeni zidanici.
Plut naj bi Kristana pri vsem tem zgolj grdo izkoristil, saj je Kristan pokojnika po lastnih izjavah poznal le na videz in tako ni imel nikakršnega motiva za umor. Ali je temu res tako, bo pokazal ločen sodni postopek, ki se obeta zoper Kristana zaradi pomoči pri kaznivem dejanju ...
Tožilec za Pluta zahteva 30 let
Lobanja na dnu vodnjaka
Kot je bilo slišati na včerajšnji pritožbeni seji, so policisti in gasilci ob odpiranju vodnjaka naleteli na grozljiv prizor. Na vrhu je bila brozga s človeškimi ostanki in oblačili, ko so izčrpali vodo, pa so na dnu najprej zagledali lobanjo. Da gre za več kot dve leti pogrešanega Jureta, so forenziki ugotovili na podlagi analize zob.
Med maratonskim sodnim procesom je bilo zaslišanih 45 prič in več sodnih izvedencev. Sodniki so obdolžencu kot olajševalno okoliščino šteli težko otroštvo, saj očeta ne pozna, z mamo pa se nikoli ni prav razumel, tako da se je pri osemnajstih letih odselil k babici in si našel delo. Kot oteževalno pa, da je moril iz zahrbtnosti in maščevanja, da je svojo žrtev zvabil v past, češ da bosta »nekaj pogledala«. Sodni izvedenci so sicer o Plutu povedali, da je povprečnih umskih sposobnosti, nezmožen empatije, preračunljiv in impulziven ter da ga zanimajo zgolj materialne reči. Na sodbo, 25 let zapora, sta se pritožila tako obramba kot tožilstvo. Obdolženi in njegov zagovornik, odvetnik Milan Vajda, sta višjim sodnikom predlagala razveljavitev sodbe in vrnitev primera v ponovno presojo drugemu senatu, višji državni tožilec Bojan Avbar pa je zahteval še strožjo kazen, in sicer 30 let zapora.
Eden ključnih dokazov ključ do vodnjaka
Po besedah tožilca Avbarja ni dvoma, da je moril prav Plut, ki se sicer brani, da z umorom nima nič, da je v kritičnem času s prijatelji popival po dolenjskih beznicah. Ne le da ga bremeni Kristanova izjava, med hišno preiskavo so mu zasegli tudi ključ, ki je odklepal ključavnico pokrova vodnjaka, pa tudi folija, v katero je bilo ovito truplo, ima enako sestavo kot folija, ki jo je uporabljal pri nekdanjem delodajalcu, kjer je vozil viličarja. Ne nazadnje ga izdajajo tudi karakteristični delci, ki nastanejo pri streljanju, preiskovalci pa so jih našli na obdolženčevih oblačilih, čeprav trdi, da z orožjem ni nikoli rokoval.
Odvetnik Vajda je na drugi strani še vedno prepričan, da ima zgodba, na podlagi katere je padla (ob)sodba, še nekaj neznank, ki bi jih veljalo ponovno vzeti pod drobnogled. Podvomil je tudi o verodostojnosti Kristanovih izjav ter namignil, da bi bil Plut v primeru novega sojenja pripravljen povedati kaj več. Zadnjo besedo bodo imeli višji sodniki, ki bodo svojo odločitev vpletenim posredovali pisno, predvidoma v roku enega meseca.
