Črnomeljski 'maratonci': Žalujoči na pogrebu, žara pokojnega pa zaklenjena med čistili
Janja Ambrožič
14. 1. 2016, 06.56
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:
Lansko pomlad se je razvedelo, da naj bi pogrebna družba iz okolice Črnomlja pokopavala prazne žare. Stekla je preiskava in novembra se je na zatožni klopi znašel Boštjan Malerič.
J.A.
Boštjan Malerič je povedal, da je bila nekdanja žena motivirana, da ga izrine iz posla, saj je sama odprla podjetje z enako dejavnostjo.
ja
Rozalija Gršič je za lokalne pogrebnike dejala, da so maratonci (film Maratonci tečejo častni krog) in da se njej ni dalo prepirati z njimi.
Pogrebnika iz Vojne vasi je prijavila kar nekdanja žena Rozalija Gršič, ki se je od njega ločila leta 2012, a je v pogrebnem podjetju delala še do novembra 2013. Osemintridesetletni oče dveh mladoletnih sinov je na prvem zaslišanju poudaril, da je nedolžen in da gre le za maščevanje nekdanje žene.
ŠEST KAZNIVIH DEJANJ
Tožilstvo mu očita tri kazniva dejanja skrunitve trupel in tri kazniva dejanja skrunitve grobov. Včeraj so na črnomaljskem okrajnem sodišču zaslišali vodjo pogrebne dejavnosti na Žalah Domna Kokalja in Gršičevo, Malerič se obravnave ni udeležil, bil pa je tam njegov odvetnik Igor Smolej.
POSTOPEK JASEN
Kokalj je opisal postopek upepeljevanja in izpostavil, da že takrat, ko k njim pripeljejo truplo, na sprejemni list napišejo, kdaj je mogoč prevzem žare. V nasprotju z Maleričevimi pogrebniki je bil Kokalj zelo jasen, ko je odgovoril na vprašanje, ali pogrebnik lahko ugotovi, ali je v okrasni žari tudi osnovna s pepelom: »Če to počne večkrat, bi moral ugotoviti, to se ve po teži, in ker vse skupaj malo šklepeta.«
ja
Na pokopališču v Vojni vasi sta se zgodili dve nepravilnosti, med drugim so kriminalisti ugotovili, da je po pogrebu izginila žarna školjka
POZABLJENA ŽARA
ja
Domen Kokalj na ljubljanskih Žalah dela že 22 let. Povedal je, da svojci v zadnjem obdobju zelo vestno preverjajo vsebino okrasnih žar.
Gršičeva je natančno opisala dva primera, en sporen pokop pa se je zgodil že po njenem odhodu iz podjetja. V enem primeru je osnovno žaro v okrasno vstavila v času, ko so bili svojci že v mrliški vežici (kaki dve uri so stali ob okrasni žari brez posmrtnih ostankov).
Drugi primer je hujši. Pokojnika je v torek peljala na upepelitev in Maleriča iz Ljubljane obvestila, da v četrtek ne bo mogoče organizirati pogreba; predlagala je, naj ga preloži na petek. Tega ni hotel storiti. Pogreb je bil v četrtek ob 16. uri, ona pa je žaro pripeljala isti dan okoli pol šeste zvečer in jo postavila v zaklenjen prostorček poleg čistil. »Ko sem prišla v ponedeljek čistit vežico v Vojni vasi, je bila žara še vedno tam. Klicala sem Policijsko postajo Črnomelj, krajevno skupnost in Komunalo Črnomelj. Rekla sem jim, naj pridejo v mrliško vežico, ker je tam še vedno žara pokojnika, za katerega je bil pogreb že izveden. Nihče me ni resno jemal, zato nihče ni prišel.«
ja
ja
