Črna kronika

Ni jih hotel umoriti

Janja Ambrožič
16. 7. 2015, 17.20
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.57
Deli članek:

V priporu je od 21. februarja, na sodišču pa se je opravičil družini Fabijan. Oče Jože, ki je dobil strel v ramo, je rekel, da mu oprošča, češ da ve, ni bil priseben.

Janja Ambrožič

Ko je Maruša Fabijan iz Dolenjih Sušic pri Dolenjskih Toplicah svojemu partnerju, 32-letnemu Tomažu Simoniču, 13. februarja letos povedala, da je njunega razmerja nepreklicno konec, se on s tem ni hotel sprijazniti. »Jezen je bil, rekel je, da se mi bo maščeval,« je na novomeškem okrožnem sodišču včeraj povedala Fabijanova.

KLICAL JO JE
Po razhodu jo je klical vsak dan, jo prepričeval, naj si premisli, v noči z 20. na 21. februar pa je v družinsko hišo Fabijanovih vstopil oborožen, večkrat je ustrelil in očeta zadel v ramo. Obtožnica ga bremeni poskusa umora, povzročitve splošne nevarnosti in napada na uradno osebo, hkrati pa še nasilja v družini. Če bi krivdo priznal, je višji državni tožilec Srečko Hočevar zanj zahteval enotno kazen 12 let in 11 mesecev zapora.

Prvi je na sojenju spregovoril obtoženec: »Ob obisku stanovanjske hiše v Dolenjih Sušicah 17 ni bil moj namen, da bi ustrahoval in umoril člane družine Fabijan, saj sem jih neizmerno spoštoval in ljubil.« Izpostavil je, da je bil v hudi duševni stiski, njegovo ravnanje je po njegovi oceni nerodnost, hotel je namreč, da bi Maruša pred svojimi starši priznala svojo nezvestobo. Dejal je, da je njemu priznala, da jo neki fant bolj privlači od njega.

Pozneje je Maruša povedala, da je bila s fantom, za katerega je Tomaž trdil, da je bil njen ljubimec, na morju pred petimi leti, takrat Tomaža še poznala ni, vendar z njim nikoli ni bila intimna. Simonič je omenil, da ga je bolelo, ker je zaradi Maruše zapustil dom v okolici Straže, ženo in hčerko. Maruši naj bi izročil odpravnino, ki jo je dobil od vojske, prav tako honorarje s tekmovanj v borilnih veščinah, na koncu pa je ostal brez vsega. Par je najprej živel na Marušinem domu, eno leto pa v vikendu njenih staršev v Biški vasi pri Mirni Peči.

DVOJNA OSEBNOST
Maruša se Simoniča boji, poudarila je, da se predvsem v vinjenem stanju pri njem »vklopi nek drug karakter«, to je bil tudi razlog, da ga je zapustila. Februarski dogodek jo je močno prizadel, poiskala si je psihiatrično pomoč; med njenim zaslišanjem, ki je bilo prežeto s solzami, pa obtoženca ni bilo v sodni dvorani, to je predlagal njen odvetnik Igor Smolej, sodnica Mojca Hode pa mu je ugodila. Maruša je povedala, da je bil Simonič obseden z njo; ko je bil trezen, je bil super, pijača pa je slabo vplivala nanj. Usodnega večera je bil na prvi pogled trezen, čeprav je popoldne v njihovem lokalu v Dolenjskih Toplicah spil nekaj piv.

POBRAL NABOJE
Že v lokalu je kazal pištolo, Marušin oče mu je dvakrat izpraznil naboje iz nje, pištolo pa mu je vrnil, ker niti pomislil ni, da bi lahko šlo kaj narobe. Očitno je imel Tomaž v avtomobilu dovolj zaloge, da je lahko streljal pred hišo Fabijanovih in potem še v dnevni sobi, kjer je družino, očeta Jožeta, mamo Slavico ter hčerki Marušo in Manco, postrojil, potem pa v strop ustrelil vsakič, ko mu kaj ni bilo prav. »Prihranil bom pet nabojev, štiri za vas, zadnjega pa zase,« jim je govoril, preden sta v hišo vstopila policista, ki sta ga obvladala.