Novice Svet24

Mediaspeed

Fotograf, svoj čas tudi maneken Dejan Mijović, ki je pred slabimi petimi leti padel na klančini v Piranu in se huje poškodoval, zdaj skupaj s svojimi starši in dekletom toži državo, občino Piran in podjetje Okolje Piran. S tožbo četverica zahteva 345.027 evrov materialne in nematerialne odškodnine.

Sodišče je včeraj prisluhnilo Mijoviću, ki je opisoval srhljivi dogodek, ki bi se zanj lahko tragično končal, če mu ne bi najboljši prijatelj rešil življenja. Bil je vroč petkov poletni večer, pisal se je 17. julij 2010. Tega dne je Dejan zaključil svoj delovnik in bil v družbi prijateljev v Piranu. Ker si je zaželel namočiti noge v morju, je nič hudega sluteč stopil na spolzko klančino, po kateri se spuščajo čolni. Na klančini mu je spodrsnilo in je pristal na zadnjici. Ker je imel v žepu mobitel in denarnico (do morja se je odpravil oblečen in obut v natikače), je segel po njiju, da bi ju potegnil ven, in se obrnil. Nato mu je vnovič spodrsnilo. Tokrat je z glavo treščil v klančino in v trenutku postal hrom.

Srčno si želel, da ga prijatelji čim prej opazijo

Zanj je bilo najbolj grozno, ker je ves nemočen pri zavesti z glavo v morju ležal in opazoval, kako mu mehurčki uhajajo skozi usta in nos. Kot je dejal, si je srčno želel, da bi prijatelji, ki so stali na kopnem, čim prej opazili, kaj se z njim dogaja, drugače bo umrl. Na srečo je k njemu prihitel Boštjan Gabrič. Tudi on se je spustil po klančini in padel. A se je pobral, priplaval do poškodovanega in se ulegel pod njega, da je lahko dihal nad površjem morja.

Takoj za njim je priplaval še Marko Kovač in skupaj sta Dejana obrnila na hrbet. Ko je prišel do sape, je prijateljema zaupal, da ne čuti ne rok ne nog. Gabrič je včeraj razlagal, da mu je bilo zaradi uhajajočih mehurčkov takoj jasno, da se je z Dejanom zgodilo nekaj groznega. Skupaj z Markom sta vse do prihoda policistov in reševalcev ležala pod njim, ker si ga nista upala premikati. Gabrič je še dejal, da sta najprej prispela policista, ki sta jima rekla, naj poškodovanega potegneta ven. On je temu ostro nasprotoval in vztrajal, da počakajo vse do prihodov reševalcev. Ko so ti prispeli, so ga najprej odpeljali v izolsko bolnišnico, od tam pa v ljubljanski klinični center na operacijo.

Dejan je imel srečo v nesreči, saj so zdravniki ugotovili, da živci niso bili v celoti pretrgani, ampak natrgani, nekaj pa jih je ostalo nepoškodovanih. Na začetku je poldrugi mesec ležal nepremično in se ni mogel premakniti. Z jekleno voljo in s pomočjo terapij, predvsem s terapevtskim robotom, je sčasoma shodil. Brez zdravstvenih težav ni; ima poškodovan center za čutila, 24 ur na dan pa so njegovi spremljevalci krči v mišicah.