Nekdanji mariborski župan Franc Kangler se je na sodišču v istem dnevu branil v dveh zadevah, in sicer glede obtožb o zlorabi položaja pri sklepanju pogodbe za radarje ter za izločitev prisluhov v zadevi posredovanja pri zaposlitvi nekdanje podžupanje Astrid Bah.
Pri radarjih je zavrnil priznanje v zameno za osemmesečno zaporno kazen, čeprav mu tožilstvo očita zlorabo položaja, saj naj bi bil javni razpis za prenovo semaforjev prirejen tako, da je bila kot najugodnejši ponudnik izbrana družba Iskra Sistemi. Občina je kljub sprva načrtovanemu pet milijonov evrov vrednemu projektu z njo podpisala okoli 30 milijonov evrov vredno pogodbo, ki je po mnenju tožilstva vsebovala tudi prekrškovni sistem, saj v razpisu ni bil predviden. Predobravnavni narok v zadevi radarji še ni zaključen, saj se o krivdi še ni izrekel direktor Inštituta za javno-zasebno partnerstvo Boštjan Ferk, Kangler skupaj s svojim odvetnikom Markom Bošnjakom zahteva izločitev dela dokazov, vodja občinskega urada za komunalo, promet in prostor Vili Eisenhut in Tomaž Vrčko iz podjetja Iskra Sistemi pa sta v zameno za ponujeno trimesečno pogojno kazen krivdo zanikala že januarja.
Na glavni obravnavi, na kateri ga tožilstvo bremeni dveh kaznivih dejanj zlorabe položaja, se je Kangler trudil za izločitev prisluhov v zadevi posredovanja pri zaposlitvi nekdanje podžupanje. Pri direktorici stanovanjskega sklada Tanji Vindiš Furman, ki je v omenjenem postopku soobtožena, naj bi leta 2009 posredoval, da je objavila razpis za prosto delovno mesto z zelo kratkim rokom prijave in zaposlila Bahovo ter uredila, da ji je sklad povrnil stroške šolanja. Kangler naj bi pri Tanji Vindiš Furman tega leta še posredoval, da je sklad objavil namero za nakup bivalnih enot, zato je pogoje izpolnilo samo podjetje Vamar, s katerim je novembra 2010 podpisala pogodbo za nakup enot za 1,3 milijona evrov. Obtoženi in njegov zagovornik sta prepričana, da je iz spisa treba izločiti prisluhe. Sklicevala sta se na nekatere odločbe Evropskega sodišča za človekove pravice ter med argumenti predložila izjavo nekdanjih poslancev in članov parlamentarne komisije za nadzor nad obveščevalnimi službami Jožefa Jerovška in Rudolfa Mogeta, v kateri izražata dvom o tem, da je kot takratni uslužbenec Sove Žirovnik kot preiskovalni sodnik lahko odločal nepristransko.
