Pomagajte:
Matej je visok okoli 180 centimetrov, poleg slovenskega jezika pa govori še angleško, nemško in hrvaško. Najverjetneje je oblečen v kavbojke, moder pulover in temno modro športno jakno. Če imate o njem kake koristne informacije, jih sporočite na interventno št. policije 113 ali na anonimni telefon policije 080 1200.
Svojci so pretreseni in si želijo, da bi čim prej izvedeli kakšno informacijo, ki bi pripomogla, da bi se Matej vrnil k družini, saj ga žena, oba otroka, pa tudi njegovi starši hudo pogrešajo. »Danes sem bil spet na policiji in moram povedati, da se s primerom intenzivno ukvarjajo. Še vedno iščejo kakršnekoli sledi. Jutri bodo območje, kjer so zadnjič zasledili signal njegovega telefona, pregledali še s konjenico,« nam je zaupal Ivan Božič, oče izginulega, ki se še vedno rad spomni, kako prijeten in inteligenten mlad fant je bil Matej nekoč.
Matej je bil zelo inteligenten otrok, na ljubljanski elitni Bežigrajski gimnaziji je bil med boljšimi, zato ni čudno, da je mama po tihem pričakovala, da bo šel na medicino. Ampak kljub želji staršev je Matej že takrat vzljubil gradbeništvo, tako da je celo samoiniciativno, že pred študijem sam proučeval knjige s tega področja. Željan znanja se je že v svojih prvih službah izjemno izkazal, tako da so mu že kot zelo mlademu inženirju gradbeništva zaupali velike projekte, kot sta predora Jasovnik in Podmilj. Njegovo delo pa ni ostalo le znotraj naših meja, saj je med drugim vodil projekt podzemne železnice v Nemčiji, ceste na Hrvaškem ... A zagotovo se nobenega projekta ni veselil toliko kot adaptacije hiše, ki sta jo z ženo kupila po tem, ko je malo stanovanje postalo pretesno za mlado družinico.
Skupaj že od najstniških let
Matej in Monika sta se spoznala pred natanko 20 leti. Prihajata iz iste vasi, Podgorica - Šentjakob pred Domžalami, vendar sta si družino ustvarila v Mariboru. Monika je imela 14 let, ko sta se spoznala, zvezo pa sta začela dve leti pozneje. Po desetih letih sta se odločila za poroko, leto pozneje pa sta dobila prvega otroka. Sprva sta bila vsak v svoji službi, leta 2012 pa sta postala še poslovna partnerja, saj sta ustanovila gradbeno podjetje. »Kot človek, mož in oče je Matej super! Do mene spoštljiv, nič žaljiv. Nikoli se ni hotel prepirati. Ni bil hudoben ali maščevalen. Imava lep zakon,« s solzami v očeh pripoveduje Monika, ki je Mateja vedno občudovala tudi pri tem, s kakšnim veseljem se je družil z otrokoma.
»Vsak večer jima je dal poljubček in prebral pravljico. Pa leksikone so prebirali, sploh s sinom sta rada gledala atlas ali se igrala z legokockami. Rad je bil aktiven in bil je glavni pobudnik družinskih izletov s kolesom ali peš.« Monika je opazila, da se je Matej v zadnjem času spremenil: »Zadnja dva meseca je bil zelo zadržan. Imela sem občutek, da ga nekaj teži, vendar mi ni želel povedati, kaj je narobe. A zasebne zadeve to zagotovo niso bile, pa tudi poslovne – vsaj kolikor lahko vidim zaradi papirjev v podjetju – ne, saj ni opaziti nobenih posebnih težav.« Da se je Matej spremenil, sta opazila tudi njegova starša. Mama se je pritoževala, zakaj ne pokliče več tako pogosto kot prej in zakaj je med pogovorom še bolj zadržan in redkobeseden.
Matej je vzoren oče in mož
V sredo zvečer je bil kot običajno doma. Monika se spominja, da je šel spat pred njo, ko pa se je ob 6.15 zjutraj zbudila, ga ni bilo več doma. »To je bilo kot običajno; zvečer si je v kabinetu pripravil obleko za naslednji dan, saj je imel navado zelo zgodaj vstajati in ni želel, da bi me zbudil med brskanjem po omari. Jaz sem potem otroka odpeljala v šolo, ob 7.30 pa sem ga, kot vsak dan, poklicala, da bi mu povedala, da je vse urejeno. Takrat sem ga zadnjič slišala. Povedal je, da ima vse pod nadzorom in da je v Šentjurju, kar pa ni bilo res, saj ga tam niso več videli …«
Kaj je moža – ki je Moniki in otrokoma rad dejal, da mu oni trije pomenijo vse na svetu, da vse, kar dela, dela zanje in da bodo vedno hodili okrog le skupaj – prignalo do tega, da je očitno tudi sam poskrbel, da je izginil brez sledu, ni znano. Matej je bil vzoren oče in mož. Ni kadil, ni pil, raje kot v gostilni se je s prijatelji družil na domači terasi, v družbi najdražjih, tako da vsekakor ni mogoče, da bi se tako zabaval, da bi pozabil na uro in dan. »Morda so se mu v glavi nabirali problemi, ki jih je zadrževal zase, in mu je počil film …« razmišlja Monika, ki ni izgubila upanja, da bo nekdo kmalu sporočil kakšno informacijo o pogrešanem možu. Mala Julija in Jure pa seveda komaj čakata, da bo očka spet lahko prebral pravljico za lahko noč.
