V Sloveniji imamo osemnajst centrov za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog in Center za zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog Psihiatrične klinike v Ljubljani. Iz najnovejšega poročila o stanju na področju prepovedanih drog Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) izhaja, da je bilo predlani v programe centrov vključenih 4065 uporabnikov drog, med njimi je večina, kar 80 odstotkov, moških.
Glavna droga, zaradi katere so uporabniki poiskali pomoč, je bil še vedno heroin (73,4 odstotka), sledita konoplja (12,4 odstotka) in kokain (3,5 odstotka). Več kot polovica tistih, ki so prvič in ponovno vstopali v program, je drogo uporabljala vsak dan, 34 odstotkov si je drogo ob vstopu v program injiciralo. Delež uporabnikov, ki si droge injicirajo, se z leti niža, povečuje pa se delež uporabnikov, ki v program zdravljenja vstopajo zaradi težav s konopljo. Tistim, ki si injicirajo drogo, sta že vrsto let na voljo sterilni material in svetovanje. V programih za zmanjševanje škode so razdelili več kot 513 tisoč igel in brizg ter imeli več kot 16 tisoč stikov z injicirajočimi uporabniki drog.
Konoplja si lasti neslavno prvo mesto med drogami, s katero je povezanih največ kaznivih dejanj in prekrškov. Policija je leta 2013 odkrila in uničila 70 prirejenih prostorov za gojenje konoplje in obravnavala 69 osumljencev, ki so bili ob storitvi kaznivega dejanja pod vplivom drog. Poleg tega je odredila 784 strokovnih pregledov pri voznikih, od tega je bil v 276 primerih izid analize pozitiven. Vozniki so najpogosteje vozili pod vplivom kokaina, kanabinoidov in metadona.
Urgentne internistične ambulante v Ljubljani so imele leta 2013 opravka s 83 bolniki zaradi zastrupitev s prepovedanimi drogami. Od tega se jih je 46 zastrupilo s kombinacijo več drog in/ali etanola. Zastrupljenci s prepovedanimi drogami so bili v večini moški, njihova povprečna starost pa je bila 30 let. V zadnjih treh letih je naraslo število zastrupitev s fenetilamini in konopljo.
Po podatkih iz poročila je predlani ponovno začelo naraščati število zastrupitev s heroinom, najpogostejša pa je bila zastrupitev z GHB ali plesno oziroma posiljevalsko drogo. To drogo zlorabljajo različne skupine uporabnikov, med njimi najdemo bodybuilderje, ki jo jemljejo zaradi njenega domnevnega vpliva na povečano izločanje rastnega hormona, željni nočnih klubov in raverskih zabav, nekateri posamezniki pa jo uporabljajo v kriminalne namene, in sicer kot drogo za posilstvo. Lani je na ljubljanskem okrožnem sodišču dobil sodni epilog primer borovniškega mladega para, ki je oškodovanki najprej ponudil »džojnt«, potem pa ji v pijačo podtaknil GHB in jo nato spolno zlorabil. Paru je postalo mar za žrtev, šele ko je zaradi mešanice zaužitih substanc izgubila zavest. Takrat sta poklicala na pomoč reševalce. Obtožena sta bila obsojena na dve leti in dva meseca zapora.
Število smrtnih zastrupitev
Črna številka glede smrti zaradi zastrupitve z drogami se je predlani zaustavila na 28, od tega je bilo 20 moških in 8 predstavnic nežnejšega spola. Povprečna starost moških je ob smrti znašala 36,3 leta, povprečna starost žensk pa 39,3 leta. Heroin je bil najpogostejši vzrok smrtne zastrupitve, sledi metadon.
Iz poročila NIJZ še izhaja, da smo v Sloveniji predlani v primerjavi z letom prej zaznali na eni strani velik porast zaseženih količin amfetamina, benzodiazepina, metamfetamina, ekstazija in tudi marihuane, na drugi strani pa upad zaseženih količin heroina, kokaina in hašiša. Tradicionalna balkanska pot za tihotapstvo pa je še vedno zelo aktivna in je dvosmerna. Poznavalci ocenjujejo, da se je obseg tihotapstva še povečal. Heroin in konopljo se prevažata v države Evropske unije z območja Kosova, severovzhodnega dela Albanije in iz Makedonije. Sintetične prepovedane droge in največkrat tudi kokain se prevažajo v nasprotni smeri.