Na zatožno klop okrožnega novomeškega sodišča bosta sedla starša iz okolice Mirne Peči, katerih desetmesečni otrok je umrl zaradi hude pljučnice in sepse. Pri tej starosti pa je tehtal pičlega 3,6 kilograma, kolikor tehta zdravo rojen novorojenček.
Če otrok ne uživa uravnotežene prehrane, so lahko posledice pri motnji rasti, intelektualnem razvoju in razvoju imunskega sistema.
Slovenska javnost je bila avgusta pred tremi leti šokirana nad novico, da je v ljubljanskem kliničnem centru umrl močno podhranjen fantek, ki je tehtal samo 3,6 kilograma, torej toliko kot marsikateri novorojenček. Na Inštitutu za sodno medicino so ugotovili, da je vzrok smrti desetmesečnega dojenčka huda pljučnica s sepso.
Tožilstvo je zoper starša, ki imata še pet otrok, doma so iz okolice Mirne Peči, spisalo obtožnico zaradi kaznivega dejanja povzročitve smrti iz malomarnosti in petih kaznivih dejanj zanemarjenja mladoletne osebe (gre za umrlega in ostale štiri mladoletne otroke), kar naj bi zagrešila v sostorilstvu. Kot so nam sporočili z novomeškega okrožnega sodišča, je obtožnica postala pravnomočna sredi letošnjega septembra, datum predobravnavnega naroka, na katerem se bosta starša imela priložnost izjasniti o krivdi, pa še ni razpisan. Zakonodajalec je za prvo kaznivo dejanje predpisal kazen od šestih mesecev do pet let, za drugo pa triletno zaporno kazen.
Sodba še ni pravnomočna, saj sta se obtožena zoper njo pritožila.
Deček se je rodil doma, zanj pa starša, ki naj bi bila vegana, nista izbrala pediatra.
Podoben primer je na prvi stopnji ljubljanskega okrožnega sodišča že dobil sodni epilog. Starša iz Ljubljane, prav tako vegana, sta bila spoznana kot odgovorna za smrt devetmesečne hčerke. Sodnik jima je presodil enotno kazen leto in osem mesecev zaradi povzročitve smrti iz malomarnosti ter zanemarjanja otroka in surovega ravnanja. Sodba še ni pravnomočna, saj sta se obtožena zoper njo pritožila. Kot so zdravniki ugotovili, je deklica več dni pred smrtjo prebolevala pljučnico, bila dehidrirana in nedohranjena, tehtala je komaj dobrih šest kilogramov, mati veganka pa jo je izključno dojila. Kakor v dolenjskem primeru se je tudi v ljubljanskem deklica rodila doma oziroma v počitniški hiši, starša zanjo nista izbrala pediatra in ne cepila.
Glede veganske prehrane nam je Marija Merljak, nutricionistka, dejala, da je nikakor ne priporoča nosečnicam, mamicam, ki dojijo, in otrokom vsaj tja do petega leta starosti. Če otrok ne dobi uravnotežene prehrane, so lahko posledice: motnje rasti in intelektualnega razvoja ter slabši razvoj imunskega sistema. Drugačnega mnenja je Dani Sušnik iz Slovenskega veganskega društva, ki meni, da je veganska prehrana primerna za vse, saj v živalskem mesu ni takega vitamina, ki ga ne bi mogli nadomestiti z živili oziroma snovmi neživalskega izvora.
