Novice Svet24

Ko smo se včeraj zapeljali po ulicah, ki so bile še dan prej zaradi ogromne količine padavin pod vodo, smo dobili občutek, da smo prišli na ogromno čistilno akcijo.

Pred skoraj vsako hišo kupi razmočenih predmetov, odprte garaže, v katerih je še vedno dobro vidno, do kod je segala voda, ob vsaki hiši od skrbi in dela utrujeni ljudje. Drago s počasnimi gibi iz kleti odstranjuje še zadnje centilitre blatne vode.

Gospodarstvo

Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba

»Avto sem komaj rešil,« je prvo, kar nam pove, ko ga vprašamo, kako je doživel poplave. »Zavarovanega nimam nič. Saj nima smisla. Z zavarovalnicami se samo kregaš, nato ti pa milostno dajo nekaj malega,« še doda, pove pa nam tudi, da je bilo pred štirimi leti huje. Ko se nam v debati pridruži še njegov sosed, izvemo, da je za povodenj v njihovi ulici kriv mostiček čez Gradaščico, ki naj bi ustavil deročo vodo in jo preusmeril iz struge. »Ne vem, zakaj vsi govorijo o zadrževalnikih vode v Polhovem Gradcu. Očistiti in poglobiti bi bilo treba struge ter utrditi nabrežja, in stvar je rešena,« nam na koncu pogovora poznavalsko razloži Drago. Nekaj hiš dalje na dvorišču najdemo Boštjana in njegove prijatelje. »V klet pojdite, v delavnico, pa boste videli,« nas usmeri.

V kleti, ki jo je po pripovedi Boštjana voda do stropa zalila v zgolj 15 minutah, stoji šivalni stroj za tende. »25.000 evrov sem dal zanj. Čisto nov je bil. Ko je začelo zalivati, sem poskušal rešiti vsaj motorje. A če bi bil tu še minuto, bi ostal pod vodo.« Da je nesreča še večja, mu je pred desetimi dnevi poteklo zavarovanje za hišo. »Kdo je kriv? Od zadnjih poplav se ni uredilo nič. Saj ne rečem, Janković je za to mesto naredil veliko, ampak na tem področju pa nič. No, zdaj sem tudi sam postal svetnik, in to je prva stvar, ki jo bomo rešili,« je optimističen Boštjan. Na koncu nam v roko stisne še razmočeno in blatno vizitko: »Da boste prav napisali priimek, mogoče pa po objavi v časopisu vseeno pride kdo k meni, izdelat kakšno tendo.«

Kdo je torej kriv? Zakaj po štirih letih ugotavljamo, da se je pozabilo na eno najbolj perečih težav našega glavnega mesta? Ob poplavah leta 2010 je Zoran Janković za nastalo situacijo krivil državo, saj ni bil sprejet državni prostorski načrt. In tudi tokrat je tako. Septembra leta 2013 je bila sicer sprejeta uredba o državnem prostorskem načrtu za zagotavljanje poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane in naselij v občini Dobrova - Polhov Gradec. V njej so zapisani ukrepi, ki bi jih bilo treba izvesti, da bi bila Ljubljana varna pred poplavami: regulacija Malega grabna s povečanjem pretočnosti, razbremenitev poplavnih vod na neposeljeno območje Ljubljanskega barja ter zadrževalnik vode Razori. Ukrepi so ocenjeni na 33 milijonov evrov brez DDV. A do zdaj je država zagotovila le denar za pripravo dokumentacije, tako da so dela, ki naj bi prinesla rešitev, za zdaj le mrtva črka na papirju, in le malo verjetno je, da bo vse skupaj izvedeno do leta 2020, kot je predvideno.

Občina Ljubljana je od leta 2010 do danes za ukrepe povečanja protipoplavne varnosti namenila nekaj manj kot pet milijonov evrov. Vodja oddelka za zaščito, reševanje in civilno obrambo ljubljanske občine Robert Kus je pojasnil, da se ob tem spopadajo z veliko težavami, med drugim zaradi predpisanih terminov čiščenja strug rek ter zaradi mnenja naravovarstvenikov glede odstranjevanja dreves iz vodotoka Malega grabna.

Medtem ko pristojni prelagajo odgovornost z enega na drugega, pa so si le v nečem enotni. Vsi vedo, da bo še poplavljalo, in velika verjetnost je, da bodo poplave vedno hujše.