Newyorški župan Bill de Blasio je na četrtkovi novinarski konferenci, še preden so bili znani izvidi uvodnih testov, zagotovil, da ni nobenega razloga za preplah. Okoli 30 let star zdravnik je imel simptome bolezni le zelo kratek čas in malo stikov z ljudmi po vrnitvi iz Gvineje, od koder je prišel 14. oktobra. Za vsak primer so dali v izolacijo tudi njegovo zaročenko, iščejo pa tudi druge, s katerimi je bil v stiku.
DeBlasio je poudaril, da so v primeru člana organizacije Zdravniki brez meja, sicer zaposlenega v newyorški Prezbiterijanski bolnišnici Columbia, ravnali po strogem protokolu. V New York je prišla tudi ekipa Centra za nadzor nad boleznimi in preventivo (CDC), ki bo vzela vzorce in jih poslala na teste v Atlanto, kjer ima CDC sedež.
Spencer, ki je v Gvineji pomagal zdraviti bolnike z ebolo, se zdravi v bolnišnici Bellevue na Manhattnu. To je ena od posebej določenih bolnišnic za sprejem bolnikov z ebolo, Spencerja pa so sprejeli skoraj takoj po izbruhu simptomov. Že v torek naj bi se začel počutiti slabo, vendar še ni imel vročine, ki si jo je redno meril vse od prihoda iz Gvineje. V sredo zvečer je šel s prijatelji kegljat v Brooklyn, v četrtek zjutraj pa je doma v Harlemu ugotovil, da ima vročino.
Poklical je dežurnega pri Zdravnikih brez meja, ki je potem obvestil zdravstvene oblasti mesta, te pa gasilce, ki upravljajo z reševalno službo. Reševalci so prišli v polni zaščitni opremi in Spencerja prepeljali v Bellevue, kjer ga je prevzela vnaprej določena zdravniška ekipa. Od prijave povišane temperature do prihoda v Bellevue so minile le tri ure.
Zdravstvene oblasti mesta sedaj iščejo vse ljudi, s katerimi je bil Spencer morda v stiku, njegovim sosedom v Harlemu pa delijo informacije o eboli. Bolezen, ki je najhuje prizadela Liberijo, Gvinejo in Sierra Leone, se širi s telesnimi tekočinami, ko izbruhnejo simptomi bolezni.
New York je bil zaradi izpostavljenosti potnikom iz vsega sveta že več mesecev pripravljen na prihod ebole. Čeprav gre za mesto z osmimi milijoni prebivalcev, pa nevarnost izbruha epidemije ni velika. Verjetnost, da bi se prebivalec New Yorka dotaknil neznane osebe, je skoraj neobstoječa, kar velja tudi za prepolno podzemno železnico.
Ljudje ne prihajajo v stik kar tako in sosedje, ki živijo več let v istem bloku, se niti ne poznajo med seboj. Bolnišnice, kot je Bellevue, so opremljene in pripravljene za ustrezno ukrepanje, za razliko od Dallasa, kjer so okuženega Liberijca sprva poslali domov. Prezbiterijanska bolnišnica v Dallasu, kjer je okuženi Liberijec Thomas Eric Duncan umrl 8. oktobra, je sicer vrhunska bolnišnica, z izjemo ambulante.
Teksas ima največ ljudi brez zdravstvenega zavarovanja v celotni ZDA, Duncan pa je imel to nesrečo, da je prišel v izjemno bolnišnico, ki je pozdravila tudi nekdanjega predsednika ZDA Georga Busha mlajšega, vendar pa ambulantni oddelek ne izpolnjuje niti enega od glavnih nacionalnih standardov kakovosti in varnosti. V ambulantah čakajo ljudje brez zavarovanja in povprečno na prvi pregled čakajo 44 minut, na sprejem na zdravljenje pa več kot pet ur.
