Zdaj že nekdanji lastnik hotela Štorman Anton Zvone Štorman si je na glavo nakopal kar precej dolga, kar ga je pripeljalo do neslavnega konca. Čeprav so bili v najlepših časih njegova gostišča in hoteli znani po vsej Sloveniji in so bili sinonim za dobro hrano in gostoljubje, je to zgodbo zaključilo nekaj napačnih potez.
V uredništvo časopisa Svet24 smo prejeli pismo zaposlenih v gostiščih in hotelu Štorman. Zgroženi so nam pisali, da odločno protestirajo proti samovolji in nečloveškemu podtikanju posameznikov ter blatenja ugleda g. Štormana. Zapisali so tudi, da ni resnica, da niso dobili plač. Pridobili smo kontakta dveh zaposlenih v Štormanovih gostiščih, ki sta za nas spregovorila o dogajanju v podjetju, a sta želela ostati anonimna. Oba sta se povsem strinjala s pismom, ki smo ga prejeli od zaposlenih. Prva zaposlena je dejala, da je bil vsak izjemno vesel, če je le dobil priložnost delati pri Štormanu. »Plače so bile ves čas odlične in tudi demokracija na delovnih mestih je bila izjemno dobro uveljavljena. Drži tudi, da je vselej pomagal svojim zaposlenim – tudi kot človek, ko smo potrebovali pomoč v zasebnem življenju, ne samo kot zaposleni,« je dejala. Potem pa nam je začela pripovedovati še žalostno življenjsko zgodbo Zvoneta Štormana, saj mu v življenju ni bilo postlano z rožicami. Pred časom je namreč močno zbolela njegova žena, kar naj bi ga močno zaznamovalo.
»Nikakor ne verjamem, da je sam namerno spravil svoje podjetje in sebe tako daleč – na rob. Kdo bi to naredil sam sebi? "
Kot nam je povedala, je bilo to skupaj z nekaterimi nepravilnimi odločitvami, morda celo naložbami, krivo, da je podjetje pristalo tukaj, kjer je zdaj. »Nikakor ne verjamem, da je sam namerno spravil svoje podjetje in sebe tako daleč – na rob. Kdo bi to naredil sam sebi? Sploh pa je zame še vedno poštenjak. Še nekaj dni za tem, ko so zapečatili hotel, smo dobili izplačane plače. Mislim, da je to dovolj trden dokaz, da ne misli nikomur ostati dolžan,« je pripovedovala zdaj že nekdanja Štormanova zaposlena. Podobno zgodbo nam je povedal tudi kuhar, ki je pri Štormanu delal vse od prvega letnika srednje šole. Tudi on je dejal, da se ni nikoli mogel pritoževati. Dobival je visoko plačo, odnos je bil vedno korekten, je pripovedoval. »Razočaran sem nad tem, kar se mu je zgodilo. Štorman je dober človek, po srcu je gostinec. Mogoče se samo ni znal iti posla, tako kot se ga znajo nekateri,« je še dodal.
Tudi če pustimo ob strani, da je bil Štorman do zaposlenih očitno korekten, nikakor ne moremo mimo tega, da si je nakopal dolgove, in to z vsaj dveh različnih naslovov. Prvi je dolg do davčne uprave, drugi, o katerem pa se je največ pisalo, pa dolg v domnevni vrednosti 2,8 milijona evrov do KBM Leasinga, ki je zaradi tega hotel Štorman prodal družbi Eurotas, d. d., ta pa ga je na začetku tega meseca tudi zasegla. Ob tem velja še omeniti, da je bila terjatev KBM Leasinga do podjetnika Zvoneta Štormana tudi na seznamu tistih, ki bi jih morala odkupiti Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) oziroma slaba banka, a je le dva dni pred 19. decembrom, ko bi NKBM morala terjatev prenesti na DUTB, to prodala podjetju Aleksandra Jančarja.
»Glejte, tukaj je vpleten g. Jančar, zato si tudi ne upam izpostavljati. Če vsaj malo poznate dogajanje v Celju, potem veste, zakaj.«
Nikakor ne moremo mimo dejstva, kdo je hotel kupil. Nov lastnik je družba Eurotas, lastnik slednje pa je celjski nepremičninski mogotec Aleksander Jančar. Očitno strah in trepet Celjanov, saj nam je vsak, s katerim smo govorili, zabičal, da želi ostati anonimen. V preteklosti je bilo o dvomljivih poslih Jančarja zapisanega kar nekaj, v nekaj takih poslov pa naj bi bila vpletena celo njegova mati. O tem je pred časom pisal že časnik Reporter, tudi o spornih poslih s celjsko občino, ko naj bi ta od Jančarjevega podjetja Eurocomp kupila zgradbo Kino Dom za 263 tisoč evrov, čeprav naj bi ravno občina to isto zgradbo le nekaj mesec prej Eurocompu prodala za samo 56 tisoč evrov. Zadeva se je precej let vlekla na sodišču, vanjo je bil vpleten tudi celjski župan Bojan Šrot, a je naposled primer zastaral. Takih primerov naj bi bilo po zapisih na spletu še veliko, nekateri so prepričani, da je Jančar obogatel prav z dogovorjenimi posli z javnimi družbami.
Ker je Jančar lastnik kar nekaj lokalov v Celju, med njimi tudi hotela Evropa, se upravičeno sprašujemo, ali ni morda propad hotela Štorman šel na roko Jančarju in ali morda prav tukaj tiči razlog za tako hitro prodajo hotela Štorman.
Po odgovore smo se že pretekli teden obrnili na Aleksandra Jančarja, a nam kljub izrecni prošnji ni odgovoril niti na eno zastavljeno vprašanje. Za razjasnitev okoliščin okoli prodaje hotela Štorman smo se obrnili tudi na KBM Leasing. Zanimalo nas je predvsem, zakaj so hotel brez razpisa tako hitro prodali Jančarju in zakaj so ga prodali za 1,5 milijona evrov, ko pa naj bi bil po cenitvi vreden 4,5 milijona evrov. O vrednosti smo govorili tudi s petimi nepremičninskimi agenti iz okolice Celja, a smo tudi tukaj naleteli na bojazen pred Jančarjem, saj se nihče ni želel izpostaviti z imenom in priimkom. »Glejte, tukaj je vpleten g. Jančar, zato si tudi ne upam izpostavljati. Če vsaj malo poznate dogajanje v Celju, potem veste, zakaj,« nam je dejal eden izmed njih. So si pa bili vsi nepremičninski strokovnjaki edini, da je težko brez analiz oceniti vrednost hotela, a da je 1,5 milijona evrov prenizka cena in da bi hotel lahko prodali za veliko več. Iz KBM Leasinga so nam odgovorili, da so ponudbe do njih prispele na podlagi različnih poslovnih pogovorov, poleg tega pa so nekateri sami izvedeli za prodajo hotela in so tako povsem samoiniciativno podali ponudbe. Kot so zapisali, so odločitev sprejeli na osnovi predhodne strokovne cenitve in presoje o tem, kateri kupec bo lahko ob primerni kupnini skrbel za nadaljnji razvoj hotela. Točnega zneska prodaje hotela nam na KBM Leasingu niso hoteli izdati, odgovorili pa so nam, da je znesek rezultat strokovne cenitve in je tudi nižji od zneska, ki kroži v javnosti.
Zgodbe hotela Štorman ne moremo označiti za belo ali črno. Je ena tistih zgodb, pri katerih je treba pogledati tudi celoten barvni spekter vmes. Je zgodba, ki jo prežemajo dolgovi, strah in dvomljiv sloves.
