Tako, da spremenimo življenjski slog: se več gibamo in shujšamo, če smo pretežki (še posebno nevarna je trebušna debelost!), se več družimo, se ves čas učimo, treniramo naše čute (vid, okus, vonj, sluh in dotik) itd. Spremeniti moramo tudi prehrano. Iz nje naj bi izključili beli sladkor in čim več enostavnih ogljikovih hidratov (vsaj tiste iz industrijsko predelane moke) ter vanjo vključili veliko zelenjave in sadja, ribe, oreščke itd.; pa tudi rožni koren, kurkumo, magnezij, izdelke iz kokosa itn. Ameriški strokovnjaki so prepričani, da vse te snovi in še številne druge zmanjšujejo tveganje za demenco ter jo celo zdravijo. Za začetek še dve njihovi trditvi: demenca je sladkorna bolezen tipa 3 in zdravje možganov se začne v črevesju.
Seveda bi bilo najpreprosteje vzeti tableto proti demenci, a je še ni. Za zdaj obstajajo le zdravila, ki blažijo in za kakšno leto ustavijo začetno fazo demence ter lajšajo moteče znake bolezni, kot so nemir, nespečnost, blodnjavost itn. Seveda nas zato pritegne vsako novo razkritje, ki vliva upanje, sploh če o njem govorijo znanstveniki, ki proučujejo Alzheimerjevo demenco. Njihova dognanja in priporočila ter nasvete bomo zato objavili v več nadaljevanjih.
Kaj je že demenca? Ta možganska bolezen se kaže kot:
- slabšanje spomina, ko bolniki neprestano postavljajo ista vprašanja, pozabljajo nedavne dogodke in podatke, pozabijo jemati zdravila, ne znajo več kuhati, računati, pisati, govoriti, ne vedo, da je treba plačevati račune ...
- motnje orientacije, ko se bolniki pogosto izgubljajo zunaj doma in tudi doma;,ter
- vedenjske spremembe, ko bolniki težje obvladujejo čustva, saj postanejo jezljivi, prepirljivi, so nemirni, mislijo, da jim kradejo ...
Gotovo ste tudi že slišali, da je demenca draga bolezen. Že pred leti so bili posredni in neposredni stroški ocenjeni na odstotek svetovnega BDP-ja. To pomeni, da postaja velik izdatek za vsak državni proračun. Pri tem pa ne pozabimo, da največje breme nosijo družinski člani, saj je demenca veliko psihično breme in vedno zelo boleče poseže v družino. In ne le vanjo. Po podatkih svetovne zveze za Alzheimer naj bi imel demenco vsak četrti sedemdesetletnik, vsak tretji osemdesetletnik in vsak drugi devetdesetletnik. To z drugimi besedami pomeni, da naj bi bilo v Sloveniji okoli 33 tisoč, v Evropi 9 in v svetu že skoraj 50 milijonov bolnikov. V naslednjih dvajsetih letih se bo predvsem zaradi staranja prebivalstva in najrazličnejšega stresa, v katerem živi zaposleno prebivalstvo, število bolnikov podvojilo.
Ste ženska? To je že dejavnik tveganja. Visoka starost je sicer največji dejavnik tveganja za demenco. Drugi pa so: ženski spol in nezdravljena depresija, ateroskleroza, visok holesterol, visok krvni tlak, sladkorna bolezen tipa 2, možganske žilne bolezni (recimo kap), zastrupitev z monoksidom, aids, alkoholizem, hude okužbe, motnje ščitničnih hormonov, dehidracija, tumor v možganih ...
Povprečen bolnik živi z demenco 15 let.
Tudi skupina ameriških znanstvenikov, ki so sodelovali v projektu Spoznavanje Alzheimerja, je, tako kot naši in drugi evropski strokovnjaki za demenco, ves čas poudarjala, da kar je dobro za srce in ožilje, je dobro tudi za možgane.
Oglejmo si najprej najsplošnejše napotke za preprečevanje in zdravljenje demence.
Samo redno gibanje ščiti pred staranjem! Tisti, ki se nič ali premalo gibljejo, imajo pogosteje bolezni srca in ožilja, sladkorno bolezen, več raka in tudi pogosteje zbolijo za demenco. Kdor redno vadi (vsaj od štiri- do petkrat na teden po eno uro), se mu prav zaradi gibanja v telesu sproščajo antioksidacijski encimi, ki skupaj z antioksidanti, ki jih je treba zaužiti s hrano, uničujejo proste radikale, ki povzročajo prezgodnje staranje.
Dobro je, da veste, da intenzivna telesna dejavnost le enkrat mesečno napravi več škode kot koristi, saj se takrat le poveča oksidacijski stres. Le redna in dolgotrajna telesna aktivnost znižuje koncentracijo krvnega sladkorja ter zadrži staranje in obolevanje srca in žil, ugodno vpliva na krvni tlak ter zbolevanje za možgansko kapjo in demenco.
Pri vadbi ni treba pretiravati. Priporoča se hoja, delo na vrtu, tek, če ga zmorete, plavanje, ples, tek na smučeh, kolesarjenje... Zaželeno je, da se pogosto iz zaprtih prostorov premaknete v naravo na sveži zrak. Redna telesna dejavnost naj bi za 40 odstotkov zmanjšala nevarnost za demenco.
Krepite čute, zaposlite možgane. Medtem ko s telesnimi vajami krepimo mišice, možgane krepimo z branjem, muziciranjem, reševanjem križank, učenjem tujih jezikov, pletenjem, vezenjem, vrtnarjenjem, gledanjem nadaljevank. Bodite tudi družabni! Ne zapirajte se med štiri stene. Dobivajte se s prijatelji, hodite na izlete, v kino.
Bolj ko možgane uporabljamo, močnejši postajajo. Raziskave so pokazale, da so možgani, ki so vse življenje zaposleni z učenjem, branjem, pisanjem oziroma ustvarjanjem, manj podvrženi demenci. Zato se je treba učiti do smrti.
Krepite tudi svoje čute: vid, sluh, okus, vonj in dotik! Opazujte naravo, glejte stare filme in fotografije, poslušajte glasbo, zvoke narave, vonjajte hrano in se spominjajte, kako je včasih dišal svež kruh ali omaka, ki jo je pripravljala mama, okušajte vse, kar se da, seveda v majhnih količinah, in dotikajte se ljudi, živali … Ljubeči dotiki so zdravilni! Z vsem tem trenirate tudi svoje središče za spomin.
Nehajte kaditi! Kancerogene snovi vsake pokajene cigarete sprožijo nastanek na milijone prostih radikalov. Sicer pa nikotin poškoduje žile. Pri kajenju nastaja tudi ogljikov monoksid, ki se veže na hemoglobin ter preprečuje prenos kisika do tkiv in možganov. Možgani z manj kisika slabše delujejo in hitreje zbolijo. Kdor neha kaditi, za 20 odstotkov zmanjša nevarnost za demenco in za 70 odstotkov za raka! Tudi pri alkoholu bodite zmerni. Znano je, da imajo domala vsi alkoholiki v zadnji fazi alkoholno demenco. Čeprav je treba ob tem poudariti, da tudi skupina ameriških strokovnjakov za demenco vsak dan priporoča kozarec dobrega rdečega vina po kosilu.
Stresni hormoni ubijajo možgane. Nenadna smrt partnerja, ločitev, izguba zaposlitve ali odhod v pokoj, hude skrbi zaradi težavnega odnosa z bližnjim, finančni problemi in podobno lahko povzročijo stres. Ta vpliva na um, telo in obnašanje, hkrati pa ga vsakdo doživlja in sprejema drugače.
Več v reviji Zarja, št. 50, 12. 12. 2017.
