Na prelomnici

Mnogi se bojijo prav tega, kar bi jim pomagalo

Vital Frosi
29. 11. 2022, 14.00
Deli članek:

Vsem, ki iščejo razsvetljenje, je dostopnih vse več informacij. Smo namreč v končnem procesu planetarnega cikla, božanski načrt pa zagotavlja vse možnosti za vsako dušo, utelešeno na Zemlji.

Pixabay
Oviti smo v tančico pozabe in nemogoče se je spomniti česarkoli pred trenutno inkarnacijo.

Nihče ne more trditi, da nikoli ni imel priložnosti. Naš planet kot šola duš ponuja enake lekcije vsem svojim učencem, čeprav v drugačnih časih. Zdaj, ko prečkamo meddimenzionalni most, ne smemo izgubljati časa. Stari cikel se zapira in takoj za mostom nastaja nova doba.
Človeštvo je prišlo v zemeljsko šolo s ciljem eksperimentiranja z dvojnostjo, upoštevanja zakonov vzroka in posledic, katerih zavest v obliki fraktala se je ločila od Izvora – kot tančica pozabe je in nemogoče se je spomniti česarkoli pred trenutno inkarnacijo.

TEŽKA PRTLJAGA
Večina tu inkarniranih duš je imela na stotine inkarnacij. V tem dolgem času je vsakdo lahko eksperimentiral z vsemi možnostmi, ki si jih je mogoče zamisliti. Na svetu ni ničesar, česar na tej dolgi poti kot človek nisi doživel v nekem trenutku.
Zdaj je čas, da zamenjamo šolo. Kurikulum se bo dvignil na naslednjo raven. Prihaja nova resničnost. Učenje se bo nadaljevalo, vendar ne več na podlagi preizkušenj in pokore, torej na podlagi bolečine in trpljenja, kot je bilo v ciklu, katerega konec se bliža.
Mnoge izkušnje doslej so bile zelo travmatične. Nekateri ljudje, čeprav pripravljeni na novo šolo, si še niso opomogli od travm. So transpersonalni spomini, ki so še vedno v prtljagi vsake duše. V takih spominih so dejavni nekateri izrazitejši, kot so krivda, jeza, strah, sram, zamera, občutek žrtve …
Omejujoča prepričanja lahko močno ovirajo prehod čez most. Mnoge laži, naložene v stoletjih, so ustvarile lažne resnice na vesti mnogih. In še vedno imamo v sebi odporni ego – ta pa vedno išče znano stanje zavesti, cono udobja. Človek se zato upira vsaki spremembi, čeprav je dobra zanj.

KJE JE SMISEL
Kadarkoli se v življenju pojavi težava, je to vedno sporočilo duše. Pripoveduje zavedanje, ki zaseda fizično telo, da je treba narediti lekcijo, učenje, reševanje ali spremembo. Zato duša ob vsaki reinkarnaciji potrebuje fizično telo. Telo je resonančna skrinjica duše, ta pa se vedno izraža skoznjo. Razumevanje govorice telesa pomaga v procesu razumevanja in sprejemanja odločitev o spremembah, ki jih je treba sprejeti.
In ponovno smo pri naslovu – strah pred tem, kar nam bo pomagalo. A kakšen smisel ima? Poskušajmo razložiti glavne razloge.
Prepričanja, ki jih ima vsak v sebi, ne temeljijo le na lastnih izkušnjah, temveč predvsem na tem, kar je bilo človeku vsiljeno od zunaj. Laži, dezinformacije in prevare, ki so se izvajale tisočletja, so človeka prepričale v interpretacije, ki se ne ujemajo z resničnostjo. Zelo malo naučenega je resnično. Saj veste, da človeštvo nadzoruje skupina dominatorjev …
Še en dejavnik, ki prinaša strah, so travme, ki so še vedno zakoreninjene v nezavednih spominih vseh. Naravne izkušnje, ki jih je inkarnirana duša morala doživeti, so v nas vžgale občutja težkih bolečin.
Še en vzrok, tudi nezaveden, izvira iz preteklih življenj, ko se je duša inkarnirala in bila prevarana. Zaupanje je bilo izdano, posledica te izdaje pa še vedno odmeva v dušnih zapisih. Strah te postavi nazaj, zato ne moreš premagati ovire novega, neznanega.

UPOR DO SPREMEMBE
Zaradi naštetega se bojiš prav tiste stvari, ki lahko pomaga vsaki utelešeni duši. Upor do spremembe prevečkrat zmaga. Vedno je udobneje biti tam, kjer si, saj je kraj znan in ne prinaša nobene negotovosti, čeprav ti je tam neugodno. Gre za slavno stanje, ki ga marsikdo opiše: Hudo je, a nič ni narobe.
Vendar moraš zaupati! Obstaja božanski načrt za človeštvo. Zadeli smo na prelomnico. Korak naprej je nujen. Vse, kar se je zgodilo do zdaj, je bilo del učenja, čeprav je bila včasih bolečina prevelika. A najhujše je mimo. Kolikokrat je ta stavek izrečen v teh časih!
Še ena spodbudna fraza: nihče ne more iti skozi tisto, skozi česar mu ni treba. Premagati pa je treba strah pred premikanjem meja, ki razmejujejo, kar je bilo in kar se bo moralo zgoditi. Zadnji testi bodo tisti, ki bodo določili, ali ste upravičeni ali ne, da se povzpnete.
Vendar je zelo žalostno zaznavati veliko število utelešenih, ki neradi izkoristijo zadnje priložnosti za spremembo. Ponovno smo pri naslovu, mnogi se bojijo tega, kar jim bo pomagalo. Škoda, ker je tako malo časa! Izgubijo lahko tisto, kar duši, ki šolo doživlja, največ pomeni – pravo možnost vzpona. Malo truda, zaupanja in poguma je dovolj, da se sprememba zgodi v vseh nas, v teh zadnjih časih Prehoda.