Zdaj, ko ni več niti služenja vojaškega roka, moški preprosto ne postanejo moški, saj ni iniciacije, ki pa je še kako pomembna za moško naravo. Naša kultura nima iniciatorjev in ostali smo brez napotkov.
Med iniciacijo naj bi starejši moški pomagali dečkom, da se iz materinega sveta preselijo v očetov svet. Zgodi se separacija z mamo in povsem normalno je, da se jim očetov svet zdi nevaren in neznan, saj so od rojstva srečno živeli v materinem svetu. Večina kultur opisuje prvo stopnjo iniciacije na razmeroma krut način.
RANE S SMISLOM
Obredi moških iniciacij se razlikujejo med seboj. Eden temelji na tem, da deček sam odide v gozd, divjino ali puščavo, spet drugi obred pa vsebuje neko rano, prasko, rez ali izbit zob. Iniciatorji znotraj večine kultur skrbijo, da rane ne zadenejo neke brezsmiselne bolečine, temveč se v njih skriva neki globlji pomen. Ta nova rana, premišljena, a tudi dovolj ostra, je namenjena temu, da se mladenič zave svojih notranjih ran, iniciacija pa mu pomaga pri osvobajanju te bolečine in premetavanju vseh novonastalih ran. Torej dandanes je vse več dečkov, ki niso naredili separacije z mamo, da o neki omenjeni iniciaciji raje sploh ne govorimo, ker bi nas verjetno lovil center za socialno delo. Posledično pa ravno ti dečki danes kreirajo moško družbo, ki jo vse bolj kritiziramo ravno zaradi premalo moškosti.
KDO JE DIVJI MOŠKI
Divji moški ni divjak in ga ne enačimo z mačistično energijo, kot je videti na prvi pogled. Energija divjega moškega vodi k učinkovitim dejanjem, absolutno pa ne s krutostjo, podivjanim egom ali agresijo. Ko pride moški v stik z divjim moškim, dobi pravzaprav svojo moč. Dobi moč, da zavpije, deluje silovito, se postavi zase, a njegove silo niso usmerjene v prevlado ali vojno.
Ko mladi moški začuti divjega moškega v sebi, to pomeni, da začuti svojo notranjo instinktivno moč. Takrat lahko postane divji moški. Ne bodo pomagale vikend delavnice osebnostne rasti, substance opojnosti ali par dimčkov travce. Je pa tudi res, da v naši kulturi živijo fantje z nenehno potrebo po iniciaciji v moškega duha, po srečanju svojega divjega moškega, vendar jim starci tega ne dajo, ker ne znajo. Vse bolj je jasno, da se moškost ne pojavi, ko jemo kosmiče in hodimo v fitnes. Stari moški iniciatorji so dečkom predali samozavest, ki je ne moremo videti in opisati. Gre za vpogled vase, v svojo občutenje prvinske moške prirojene energije.
SKLEPANJE KOMPROMISOV
Tradicionalna vzgoja sinov, ki je bila v veljavi tisoče let, je pomenila, da očetje in sinovi živijo v tesni bližini, medtem ko oče uči sina lova, kmetovanja, tesarstva, kovaštva ali krojaštva. Industrijska revolucija je odtegnila očete sinovom in jih usmerila v obvezne šole, kjer so jih učile ženske. Jung pravi, da sin prevzame ženski odnos do moškosti in ženski pogled na očeta ter na lastno moškost, če ga v čutenje uvaja predvsem ženska. Če se sin nauči čutiti od matere, je zelo verjetno, da bo tudi svojo lastno moškost ocenjeval po žensko. Prvi korak je poiskati svojega divjega moškega, ki je zakopan globoko in se ne pojavi kar tako sam od sebe. Za to pa je potrebno trdo delo.
Že Carl Gustav Jung je dejal, da psiha (duša) zelo rada sklepa kupčije. Torej neka novoletna odločitev ne bo prav nič koristila, če je en del vas izjemno lene narave in noče v globine duše ali biti. Potreben bo kompromis, ena ura dela in ena ura lenarjenja. V tem primeru sem našla povezavo med divjim moškim in jogo, in sicer z jogo lahko moški najde pot do samega sebe. Pot do divjega moškega.
POT DO SAMOURESNIČITVE
Ko sem prebrala knjigo Divji moški, sem se začela zavedati, da ima Robert Bly prav. »Sodobni moški trpijo, zlasti mladi, marsikdo med njimi je že prepoznal hrepenenje po očetu, mentorju, starcu. Pa smo spet pri iniciaciji, in če stvar razumemo, smo bližje spoznanju. Nad omejitve se lahko dvignemo šele takrat, ko jih prepoznamo. Pot do divjega moškega je lahko tudi joga. Jogijski položaj ali asana pa ni drža, ki jo zavzamemo mehanično, saj vključuje misel, na koncu katere je ravnovesje med gibanjem in upiranjem. Iskanje svoje biti – divjega moškega – pa je lahko povezano z vztrajno in dosledno vadbo, pri kateri je treba premagati šest glavnih ovir do samouresničitve. Želja, jeza, pohlep, zagledanost, ponos in zavist so mejniki do sreče. Verjetno najpomembnejša – temenska čakra (sahasrara) – združuje energijo z dušo, torej z divjim moškim, ki ga lahko moški spoznajo v savasani ali globoki meditaciji. Takrat odpustijo vse zamere in sprostijo nezavedna negativna čustva ter se podajo na pot nove iniciacije duhovnega moškega.
