Bilo je na začetku mojega duhovnega raziskovanja, pred potovanjem v Peru. Ko smo se še zadnjič pred odhodom zbrali vsi, ki smo se prijavili na potovanje k šamanom, me je ob enem od sopotnikov oblil srh. Ko sem ga prvič pogledala v oči, me je v srcu zabolelo, kot bi me nekdo prebodel z mečem, celo telo pa se je naježilo od strahu pred maščevanjem. Tega si nisem znala razložiti, ker je bil človek čisto prijazen. Moji močni občutki z razumem niso imeli nič skupnega, zanikati pa jih tudi nisem mogla. Po tem srečanju sem vse dni do odhoda imela nočne more. Zbujala sem se čisto prepotena, kot bi se celo noč borila z demoni in vsako jutro v svojo posteljo padala direktno iz pekla.
Kaj se je dogajalo, se mi je razjasnilo v džungli, ko smo delali prvo šamansko zdravljenje. Prvič v življenju sem padala v preteklo življenje in ga polno podoživela. V njem sva bila s tem moškim ljubimca, takšna malce mračne sorte, živela sva namreč v času in prostoru temnih sil (podobnem, kot sem ga prej doživljala v sanjah). In ko sem ga enkrat našla v objemu druge, me je popadel neobvladljiv bes. Zagrabila sem oster kol, ki je stal ob postelji in mu ga porinila direktno v srce. Ubila sem ga. Po tem so mi bili jasni vsi moji občutki ob prvem srečanju. To seveda ni bilo naključno, zame je takrat pomenilo uverturo v soočenje in zdravljenje moje teme.
Cilj: razvoj duše
Karmične odnose največkrat povezujemo z intimnimi partnerskimi odnosi, ki jih opisujemo kot močne, globoke, strastne, doživete, a zelo naporne veze. Kar pogosto tudi res so, ker od nas vedno zahtevajo transformacijo. Karmične povezave pa se ne pojavijo samo med intimnimi partnerji, pač pa v vseh vrstah odnosov – v družinskih, na primer med starši in otroci, sorojenci, starimi starši, med prijatelji, sodelavci, poslovnimi partnerji, pa tudi pri kakšnemu človeku, ki nam samo začasno prekriža pot.
Skupni imenovalec teh odnosov je, da dva povezuje neka močna energija, ki je pogosto ne moreta »razumeti«. Ta energija je tisto, kar sta dva, ki se v takšnem odnosu nikoli ne znajdeta po naključju, prišla razrešiti. Običajno preobražata boleče ali nedokončane situacije iz preteklih življenj, ki pa so vedno nekako povezane s tem, kar sta kot duši prišli spoznati in preseči v tem življenju. Osebe, s katero imamo močno karmično povezavo, nikoli ne srečamo samo zato, da bi si iz firbca pogledali preteklo skupno dramo, romantično komedijo ali grozljivko, šli še na eno pivo in živeli naprej tako kot smo prej. Karmični odnosi imajo v ozadju drug namen. Želijo, da popravimo energijo določenih dejanj, za katere največkrat sploh ne vemo, da smo jih storili, ali da so se nam zgodile in da z njihovo pomočjo duhovno rastemo.
Takšni odnosi so običajno naporni prav zato, ker se oba vpletena na enih nivojih med seboj poznata in zato drug drugemu (nenamerno) pritiskata na točno tiste točke, ki jih morata razrešiti. Tega pa ni možno narediti samo z razumom, razrešitev se mora zgoditi tudi na čustvenem in predvsem na duhovnem nivoju. Zato je takšne odnose tako težko prekiniti, četudi si razum tega želi. In tudi če jih prekinemo na silo, ne da bi jih ustrezno razrešili, energetsko še vedno ostanemo povezani oziroma ujeti. Šele, ko uspemo razplesti karmično zanko, ko dojamemo, kaj je ta od obeh strani zahtevala, se karmične povezave lahko razrešijo. Kar pomeni, da gre odnos na nov nivo. Včasih tako, da se prekine, včasih pa se takrat pravzaprav šele lahko začne.
Sprememba v energiji, sprememba v odnosu
Iz nekaterih odnosov niti ne moremo zlahka izstopiti. Odnos mama – otrok na primer traja celo življenje, tudi če je karmičen. V takšnih primerih je še toliko bolj pomembno, da povezavo ozavestimo, jo »razumemo«. Za lažjo predstavo, kaj vse se lahko na nezavedni ravni odvije pri takšnih odnosih, še en primer iz prakse.
“Karmični odnosi želijo, da popravimo energijo določenih dejanj, za katere največkrat sploh ne vemo, da smo jih storili, in da z njihovo pomočjo duhovno rastemo.”
Pred časom je na terapijo prišla mama, ki se je nerazumljivo bala svojega osemletnega sina. Za to ni imela nobenega razloga, vendar je ob njemu čutila nerazložljivo agresijo in posledično strah, še posebej, če je bila sama z njim. Ko sva pogledali v njeno biopolje, se je izkazalo, da je bil njen sin v enem od preteklih življenj njen rabelj, v tem življenju pa se ji je prišel odkupiti in jo osrečiti z izjemno čisto ljubeznijo. Te ona zaradi svojega nezavednega spomina ni zmogla sprejeti z odprtim srcem in je bila do njega zadržana, zato se med njima ni mogel razviti pravi ljubeči odnos. Med seanso je na nekem nivoju tudi sama podoživela njuno preteklo izkušnjo, po njej pa je prišlo olajšanje. Razumela je, da ni bila slaba mama, če je čutila, kar je čutila, hkrati pa je po terapiji na sina začela gledati drugače, kar je spremenilo tudi njun odnos. Od takrat dalje v njemu ni več nezavedno videla svojega potencialnega morilca, ampak nedolžnega otroka, ki jo ima neizmerno rad. Če tega ne bi ozavestila in bi v njej ostala vibracija strahu, kdo ve, kako bi ta vplivala na sina in kako bi se razvil njun odnos.
V zelo različne energetske zanke se lahko ujamemo v karmičnih odnosih. Ampak ne glede na to, kakšne so te zanke, če se nam zgodijo, se nam zgodijo z namenom. Zato jih je vredno tudi razrešiti in se (jih) osvoboditi. Čeprav se takšne povezave včasih zdijo kot prekletstvo, se, običajno res šele ob razrešitvi, zavemo, da so bile v resnici blagoslov.
