Minulo soboto so ljubljanske Križanke utripale v ritmu legendarne skupine Parni Valjak, ki je na glasbeni sceni prisotna že od leta 1975. Že ob prihodu je bilo očitno, da obiskovalci komaj čakajo, da legende zavzamejo oder, čeprav brez izjemnega Akija Rahimovskega, ki nas je zapustil leta 2022. Brez dvoma lahko potrdimo, da so bile Križanke nabito polne. Obiskovalci pa polni pričakovanj.
Takoj ob prvih zvokih se je občinstvo popolnoma predalo navdušenju – žarometi še niso razsvetlili odra, ljudje pa so že glasno kričali od navdušenja. Vsi so s pričakovanjem, nekateri tudi z veliko mero skeptičnosti čakali na pevca, ki je stopil v Akijeve čevlje. Mladi, šele 33-letni Igor Drvenkar pa je s svojim nastopom jasno pokazal, zakaj ga je skupina povabila v svoje vrste.
S svojim izjemnim vokalom, neverjetno odrsko prisotnostjo, usklajeno zunanjo podobo in predvsem interakcijo s publiko je dokazal, da je vreden mesta v tem legendarnem bandu. To je tisto, kar Parni Valjak počne že od nekdaj, in kar je Aki tako dobro obvladal, da se je občinstvu zdel kot prijatelj, ki poje pesmi prav zanje ... Koliko deklet, ki so ga občudovale v prvih vrstah, je bilo prepričanih, da Aki poje zanje … Ogromno. No, Igor je to vlogo prevzel z enako mero občutka in je upravičeno postal del te zgodbe. Po prvih minutah je do dojela tudi publika v Križankah in navdušenje je bilo popolno.
Koncert je potekal brezhibno, kot je bilo pričakovano, z nekaj čustvenimi vrhunci, ki so obiskovalce pustili brez besed.
Med takimi trenutki je izstopal tisti, ko je Hus skladbo "Zastave" posvetil Akiju; Križanke so za trenutek obnemele, nato pa so vsi prisotni zapeli v en glas. Seveda niso manjkali niti mega hiti, zaradi katerih je skupina tako priljubljena. Pri pesmi "Dok je tebe" je navdušenje doseglo vrhunec, medtem ko je skladba "Jesen u meni" marsikoga ganila do solz.
Kot bi si Aki želel, in verjetno bi bil ponosen, da se pot njegovih fantov nadaljuje tako uspešno.