Flock of seagulls je angleška »novovalovska« (new wave) skupina, ki je nastala 1979 v Liverpoolu in je vmes zamenjala kar nekaj glasbenikov, najbolj znana pa je po postavi Mike Score kot pevec, Ali Score, Frank Maudsley in Paul Reynolds. Jata galebov je svoj vrhunec dosegla v začetku osemdesetih.
In postali smo jata
Že ime je precej nenavadno in v intervjuju za Worchester Magazine leta 2017 je Mike Score razložil, od kje prihaja ime: »Moja najljubša skupina je bila The Stranglers. Ena od njihovih pesmi se je imenovala "Toiler on the Sea" (Delavec na morju). Bili smo na enem od njihovih koncertov, kjer pevec zavpije, 'jata galebov!!!' Bili smo v prvi vrsti in videti je bilo, kot da je pogledal prav nas in zaklical 'jata galebov.' To smo vzeli kot znamenje. Najprej smo se imenovali Level 7, a je skupina Level 42 pravkar izdala svoj album. Vedeli smo, da bomo morali spremeniti ime... Nenavadno, od tistega trenutka naprej so nas potem vsi opazili. Vsi so govorili 'Vau, kako čudno ime.' Mislim, da je prav to nenavadno ime spodbudilo ljudi, da so želeli slišati, o čem pojemo.«
Tam nekje v Liverpoolu
Skupina je nastala na zahodu Anglije v Liverpoolu, njeni ustanovitelji pa so bili Mike Score, Frank Maudsley in Mikeov brat Ali Score. Mike, ki je bil frizer, si je za hobi kupil rabljen sintetizator Korg MS-10 in povabil svoja prijatelja, da bi ustanovili glasbeno skupino. Frank je igral bas, Ali pa je prevzel bobne, čeprav jih nikoli prej ni igral. Po avdiciji šestih kitaristov se je skupini pridružil kitarist Willie Woo in pripeljal še Marka Edmondsona, ki je zamenjal Alija na bobnih. Kasneje sta se brata Score zaradi tega sprla in Mark Edmondson je moral oditi. Ali se je spet vrnil h Galebom, kmalu zatem pa jo je Woo zapustil, zamenjal pa ga je Paul Reynolds, 17-letni prijatelj Marka Edmondsona. Skupina sprva ni imela vokalista. Mike, ki je napisal nekaj pesmi, je pel samo zato, da bi pokazal, kako bi morala po njegovem mnenju pesem zveneti. A jasno je bilo, da bi lahko bil tudi uradni pevec skupine. Mike sprva nad tem ni bil navdušen, vendar je na koncu sprejel predlog ostalih članov.
Skupina je začela igrati v lokalnih klubih in sčasoma dobila pogodbo z založbo Jive Records. Leta 1981 so izdali svoj prvi singel Talking, ki ga je produciral Bill Nelson. Singel je bil relativno uspešen. Potem je 1982 skupina izdala svoj drugi singel Telecommunication, prav tako v produkciji Billa Nelsona. Singel je požel še večji uspeh kot prvi in postal klubski hit. Tretja izdaja skupine je bil mali album Modern Love is Automatic. Izdan v ZDA je vključeval singel Telecommunication in I Ran (So Far Away) — ki je kmalu postal največja uspešnica skupine prav v času nastanka MTV in je bil eden najbolj predvajanih videov. Videospot za I Ran je bil nizkoproračunski celo za tisti čas, vendar je poskrbel za izjemno prepoznavnost skupine.
Fantje z nenavadnimi frizurami
Debitantski album skupine Flock of Seagulls je izšel leta 1982. Album je bil tako komercialno kot tudi kritično uspešen, dosegel prvo mesto v Avstraliji in skočil med 10 najboljših v ZDA in na Novi Zelandiji. Album je doživel pohvale zaradi novovalovskih pesmi, ki so združevale synthpop, post-punk in novo romantoko. Skupina je bila v prvem planu tudi zaradi videza, ki so ga zaznamovali speti lasje in pisana oblačila. Album velja za enega najbolj vplivnih v pop glasbi osemdesetih in kot eni od pionirjev synthpopa so Flock of Seagulls pomagali popularizirati slog.
Vrhunec popularnosti
Konec leta 1982 so Flock of Seagulls končno dosegli komercialni uspeh v svoji domovini s singlom Wishing (If I Had a Photograph of You), ki je prišel med prvih 10. Pesem je navdihnila kratka romanca, ki jo je imel pevec Mike Score z nekim dekletom na turneji v Združenih državah. Punca je imela polaroidni fotoaparat in Score jo je prosil, naj se z njim fotografira, na kar mu je odgovorila, da če bi imel njeno fotografijo, bi odšel in bi bila romanca pozabljena. Kmalu zatem sta se razšla in Score je napisal pesem o tem, kako si želi imeti njeno fotografijo, ki bi ga spominjala nanjo.
Leto 1983 so začeli v dvorani Palladium v New Yorku, ko so na MTV-jevi silvestrski zabavi igrali pesem Space Age Love Song, ki se je še vedno vzpenjala na lestvicah v ZDA, naslednja po I Ran, ki je prišla med prvih 10. Konec parila 1983 je izšel drugi album, Listen, ki je prav tako dobil pozitivne kritike. Tom Demalon, kritik AllMusic, je hvalil singel Wishing (If I Had a Photograph of You) kot 'večplasten in hipnotičen', podobno pozitiven je bil tudi do pesmi iz istega albuma, Nightmares in Transfer Affection.
In zdaj pride zenit
Skupina je še naprej uživala svoj komercialni. Maja 1983 so nastopili na ameriškem festivalu v San Bernardinu v Kalifornija in julija napolnili stadion Holleder Memorial v Rochesterju v New Yorku, zatem pa odšli na skupno turnejo s skupino The Police. Leta 1983 iz drugega albuma Listen izšli še trije singli, ki pa so bili manj uspešni.
Po komercialnem uspehu njihovega debitantskega albuma so se Flock of Seagulls pri svojem tretjem albumu The Story of a Young Heart odločili spremeniti glasbeno usmeritev. Podali so se v nov slog in želeli narediti konceptualni album, ki bi temeljil na temah, kot sta samomor in zlomljeno srce. Album je produciral Steve Lovell in je vseboval bolj poudarjene kitare in bolj uglajen zvok. Besedilo pesmi je napisal Mike Score, ki je takrat zaradi samomora izgubil tesnega prijatelja in mu v spomin napisal Remember David.
Ko se kopičijo težave
Kljub trudu skupine pri produkciji, The Story of a Young Heart ni bil tako komercialno uspešen kot njihov prvenec. Singla The More You Live, The More You Love in Never Again (The Dancer) sta prišla le med prvih 40 na ameriški in britanski lestvici, osebna Remember David pa je bila še manj priljubljena in je komaj videla lestvice. Med promocijsko turnejo 1984 ob izidu tretjega albuma se je kitarist skupine Paul Reynolds zapletel z mamili. Njegove težave so se samo še potencirale, zaradi česar je sredi turneje zapustil skupino in turneja se je predčasno končala, bend pa je čez noč ostal brez kitarista. Reynoldsov odhod je bil precejšen udarec za Jato galebov. Prepoznavni skupini iz Anglije nikoli več ni uspelo doseči enakega uspeha kot v zgodnjih letih.
Neizbežen konec
Po odhodu Paula Reynoldsa so se začele dogajati velike spremembe. Reynoldsa je zamenjal Gary Steadman, nekdanji kitarist Cassix Nouveaux, v skupino pa je prišel še en klaviaturist, Chris Chryssaphis. Z novo postavo so Galebi posneli še četrti album, Dream Come True. Album je izšel 1985 v Angliji in leto pozneje v ZDA. Skoraj pričakovano je bil album komercialna polomija. Kritike so bile večinoma negativne in označevale pesmi kot »brez življenja« in »neučinkovite«. Edina logična posledica trdega pristanka je bil razpad skupine. Skoraj bi pozabili – 1983 so Flock of Seagulls prejeli nagrado Grammy za njihovo instrumentalno pesem D.N.A. s prvega albuma.
Score sam zbira točke
Mike Score je potem 1988 želel ponovno združiti skupino, a nihče od preostalih treh članov ni bil zainteresiran, zato je 1988 v Philadelphiji nabral lokalne glasbenike in poskusil na novo – 1989 je izšel singel Magic. 1994 je bila ekipa spet drugačna – Score, Ed Brener, A.J. Mazzeti in Dean Pichette. Ta postava je 1995 posnela album The Light at the End of the World, ki je izšel le v ZDA, spet komercialno in kritično neuspešen. Kritiki so ga označili za dolgočasnega in celo sramotnega, medtem ko so ljubitelji skupine opozarjali, da je bil napačno razumljen. Mike Score je z albumom skušal zapeljati skupino v takrat popularno grunge obdobje, ki mu je vladala Nirvana, a neuspešno.
Leta 1998 je Mike Score sestavil novo zasedbo – Joe Rodriguez, Darryl Sons in Rob Wright so med drugim posneli priredbo Madonnine This Used to Be My Playground za njen album The World's Greatest 80s Tribute (2000). Čeprav so bili vsi poskusi srečanja originalnih članov do takrat neuspešni, je kanalu VH1 novembra 2003 uspelo vse spraviti v »isti prostor« za en nastop v okviru oddaje Bands Reunited. Nekje na robu pozabe je skupina Flock of Seagulls delovala prej kot senzacija starih časov kot skupina, ki nadaljujej svojo pot. 2013 se je Mike Score ob tem še podal na svojo solo pot in izdal dva singla, All I Wanna Do in Somebody Like You.
Nikoli ne reci nikoli ne bom rekel nikoli več
Po nekaj turnejah s spet novimi glasbeniki je 2018 sledilo presenečenje. Album Ascension, ki je izšel julija tega leta, so posneli vsi štirje originalni člani Flock of Seagulls, album pa je dobil pozitivne kritike. Šesti album skupine v orkestralnem slogu vsebuje 11 pesmi s prvih treh albumov in eno novo, posnet pa je bil s filharmoniki iz Prage. A originalni člani albuma niso snemali skupaj, ampak vsak zase, Mike Score, Maudsley in Reynolds so se srečali le za en dan, ko s v Liverpoolu posneli video za Space Age Love Song, kadre z Alijem na bobnih pa so dodali naknadno. Potem so 2019 štirje originalni člani posneli še novi album Inflight (The Extended Essentials), ki je izšel julija 2019 in vključuje razširjene različice njihovih največjih hitov I Ran, Space Age Love Song in Wishing (If I Had a Photograph of You). Mike Score je nadaljeval sam, 2021 je izšel še en orkestralni album, String Theory, kjer so prav tako sodelovali tudi originalni člani in vsebuje še eno zbirko pesmi s prvih treh in petega albuma, pesmi so bile posnete v Beogradu in Trstu, v produkciji našega Jureta Sarea Havlička (ki je tovrstne projekte izpeljal še z mnogimi drugimi svetovno znanimi skupinami), orkestralne parte pa so prispevali člani Slovenskega simfoničnega filmskega orkestra pri nas in so bili posneti prav v času korone na različnih lokacijah, od glasbene šole Vič do dvorane v Logatcu.
Galebi še letijo
Mike Score dela naprej, z zasedbo iz 2018, ki jo sestavljajo basist Pando, Grodon Deppe na kitari in Kevin Rankin na bobnih. Lani konec novembra je izšel (ali bolje rečeno, na omrežja prišel) novi singel, Some Dreams, ki je napovedal novi studijski album z novimi pesmimi, prvimi po The Light At The End Of The World (1994). Score, na pragu sedemdesetih, ki je pred Galebi igral bas s punk skupino Tontrix (v kateri je igral bobne tudi bobnar Adam and the Ants, Chris Huges) in po nekaj mesecih sestavil Flock of Seagulls. Zaradi njihovega nepozabnega in nenavadnega glasbenega sloga ter videza se Jata galebov včasih omenja s kančkom ironije.
New Musical Express je zapisal: »Seveda se zdaj vsi spominjajo te skupine po smešni in nazaj počesani frizuri pevca Mikea Scorea in dejstvu, da so omenjeni v Pulp Fiction. Zdaj so torej spet nekako kul, toda v zgodnjih osemdesetih je bila zgodba drugačna.« Mike Score seveda, čeprav pred glasbeno kariero frizer, na svoji glavi nima več kaj počesati nazaj in navzgor.
