Svet24
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Najnovejše

  • 17. avg 2019

  • 21:58
    1565870363_zg_klopotec_korpič1.jpg
    tednik · Kultura

    Videm: Pri Korpičevih so spet postavili klopotec

    Prvo avgustovsko soboto je bilo izjemno veselo na kmetiji Korpičevih v videmskem naselju Soviče – Dravci. Člani KTD Klopotec so namreč v sodelovanju z Društvom za ohranjanje dediščine Haloz že tradicionalno postavili haloškega lesenega velikana za odganjanje ptic, ob tem pa so zbranim pokazali še nekaj starih običajev ter vse skupaj začinili ne le s kulturnim in šaljivim programom, ampak tudi z domačimi jedmi in kapljico z domačih trt.

    21:57
    21:55
    1565870204_mz_lukarji.jpg

    Dornava: 26. Lükarski praznik

    V Dornavi so se priprave na 26. Lükarski praznik začele že teden nazaj. Praznik se odvija danes, v nedeljo, na prireditvenem prostoru pri dvorani v središču občine. Letošnja letina je bojda dobra. Zrastel je lep, debel, zdrav in čvrst lük.

    21:53
    1565870073_dz-domus2.jpg

    Ptuj: Veliki načrti »ptujskih Rimljanov« za prihodnje leto

    Če vas zanima, kako so živeli pred 2000 leti, se boste na najbolj praktičen način podučili te dni prav na Ptuju. Začele so se 12. Rimske igre, letos z nekaj novostmi, pa tudi velikimi načrti za prihodnje leto. Rimska hiša Domus je že zgrajena, postavili pa bodo še manjše lesene objekte, v katerih bodo obiskovalci lahko tudi bivali.   

    21:50
    1565870468_cg_pasji_iztrebki_1.jpg

    Ptuj: Vrečke za pasje iztrebke izginjajo kot po tekočem traku

    Sedem košev za pasje iztrebke so postavili na Panorami, kjer je iz dneva v dan več sprehajalcev s psi, in še enega pri Miheličevi galeriji. Kot so povedali v podjetju Javne službe Ptuj, je cena enega takšnega koša 269 evrov, brez davka. Problem pa je, če se jih lotijo vandali. Tudi pri vrečkah za pasje iztrebke se konstantno pojavlja težava, saj že kmalu po namestitvi izginejo. Zato se v podjetju Javne službe Ptuj sprašujejo o smiselnosti nameščanja takšnih posebnih košev.

    21:01
    1565870562_mobitel.jpeg
    tednik · Finance

    Gostovanje zunaj EU: Prenos podatkov vas lahko stane celo premoženje

    Že nekaj časa so cene komuniciranja z mobilnimi telefoni znotraj držav EU skoraj popolnoma izenačene; nekaj razlik obstaja le pri prenosu podatkov. Čisto drugače pa je, ko mobilni telefon uporabljamo v drugih državah. Za vsako minuto klica iz balkanskih držav boste plačali skoraj dva evra, iz Turčije, Egipta, Tunizije, ZDA in Kanade pa tudi blizu štiri evre. Še večje razlike pa so v cenah prenosa podatkov, za katerega je treba plačati tudi do 2000-krat več kot v EU!

    20:15
    volišče, referendum, drugi tir

    Referendum dražji od stroškov, ki jih prinese kak zakon

    Država bi na leto plačala okoli pol milijona evrov za financiranje šol v zasebni lasti, kar je po mnenju trenutnih oblastnikov nezaslišano, čeprav jih k temu zavezuje odločba ustavnega sodišča. Ker je zakon padel, so pripravljeni iti celo na referendum glede tega vprašanja, čeprav so stroški referenduma nekajkrat višji od samih finančnih posledic zakona.

    20:00
    dreamstime_m_114582757.jpg

    Kako do bleščečih zob po naravni poti

    Vsakdo izmed nas si želi bele in sijoče zobe, točno take, kot jih vidimo v televizijskih reklamah za zobne paste. A ni vse samo v videzu. Veliko pozornosti moramo nameniti tudi ustrezni negi zob, saj dobra ustna higiena pomaga preprečiti slab zadah, bolezni dlesni in zobno gnilobo. Redna in pravilna ustna higiena varuje naše zobe tudi v poznejših letih. A sijoči zobje niso samo stvar estetike, mnoge raziskave so povezale slabo zdravje zobovja z nekaterimi resnimi boleznimi.

    20:00
    af40e45e98fd46fae665f1101736b0ee.jpeg

    (V PREMISLEK) Ponosni

    Je čas za praznovanje in čas za običajni vsakdan. Čas ob prazniku obletnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom je čas za veselje in za ponos. 

    18:18
    3c73d502d92fcf86643a85d14cdf2311.jpeg

    Marjan Šarec: Geografsko na robu, a globoko v srcu

    Na državni proslavi ob stoti obletnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom je v Beltincih kot slavnosti govornik nastopil predsednik Vlade republike Slovenije Marjan Šarec. V svojem nagovoru je spregovoril o Prekmurju kot edinstveni pokrajini, ki ji nikoli ni bilo prizaneseno s preizkušnjami, ob tem pa spomnil na pretekle dogodke, težka obdobja in temne noči ter orisal, kako vlada spremlja razvoj Prekmurja.

    18:15
    96458949b1fadf397b37e84fcb7bdef7.jpeg
    vestnik · Kronika

    (FOTO) Zbranih toliko ljudi, kot pred sto leti   

    Sinoči so na državni proslavi v Beltincih slovesno obeležili stoto obletnico združitve prekmurskih Slovencev z matično domovino. Slavnostni govornik predsednik vlade Marjan Šarec je uvodoma spregovoril o Prekmurju kot edinstveni pokrajini, ki ji v zgodovini ni bilo prizaneseno s preizkušnjami. V umetniškem delu proslave Reka. Pesem. Gravitacijski valovi, ki je nastal v režiji Primoža Ekarta in v soavtorstvu Dušana Šarotarja, pa so na odru nastopili glasbeniki, igralci, plesalci in drugi interpreti ter predstavili zgodbo Prekmurja 21. stoletja in zgodbo o povezanosti. Slovesnost je spremljala več tisočglava množica.  

    18:00
    dreamstime_m_103868112.jpg

    KONOPLJA - RASTLINA PRIHODNOSTI

    Ste se kdaj vprašali, odkod izvira izraz konoplja? Iz besedne zveze »konja peljati«. Samo konopljina vrv je bila včasih tako močna, da so lahko naši predniki ukrotili konja. Sami ste v življenju vsaj stokrat slišali in uporabili izraz: raste kot konoplja. Iz otroških let se spomnim še, da se je najbolj plodna zemlja pri domačiji moje stare mame imenovala konopljišče. Zakaj jo tako imenujejo, nisem nikoli spraševala, ker me takrat to ni zanimalo. Zdaj pa vem. Zato, ker so moji prastarši tam gojili konopljo.

    15:00
    čuječnost
    njena · Zdravje

    Točka proti sramežljivosti

    Kitajska zdravnica dr. Lu Li razlaga o akupunkturni točki, ki ob stimulaciji pomaga pri najrazličnejših težavah, od težav s prebavo do menstrualnih težav, težav z ledvicami, pa tudi pomirja in pomaga proti sramežljivosti.

    13:40
    787a87581bdce6df418a393c06f65a5a.jpeg
    vestnik · Kultura

    ZooPotniki na Poleti v Lendavo

    V lendavski gledališki in koncertni dvorani je v okviru poletnih prireditev Poleti v Lendavo domače Lutkovno gledališče Pupilla nastopilo s predstavo z naslovom ZooPotniki.

    11:30
    2df368298754c4ecffd0e995c6fd7a83.jpeg
    vestnik · Kronika

    (FOTO) Utrinki včerajšnjega slavnostnega odkritja spominskega obeležja v Beltincih

    Pred občinsko zgradbo je bila včeraj zvečer prireditev ob 23. občinskem prazniku Občine Beltinci. Slovesnost se je pričela s prihodom visokih gostov, med drugim so bili med povabljenimi predsednik republike Borut Pahor, predsednik državnega zbora Dejan Židan, kardinal Franc Rode, murskosoboški škof Peter Štumpf ter ostali predstavniki cerkva in pomurskih občin. Beltinski župan Marko Virag je ob občinskem prazniku tudi podelil občinska priznanja in sprejel zlate maturantke iz občine.

    09:30
    6ed27aa0e925c20de3abcb9469bcc086.jpeg
    vestnik · Glasba

    (FOTO) Na Soboškem poletju navdušila etnoskupina Marko banda s pevkami

    Na predvečer 100. obletnice priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom so na Soboškem poletju ta pomembni jubilej zaznamovali z etnoskupino Marko banda, ki ohranja prekmursko ljudsko glasbeno izročilo, v katero zaradi zgodovinskih dejstev sodijo tudi madžarske in pesmi iz drugih slovenskih pokrajin. Marko banda (Andi Sobočan, Boštjan Rous, Miha Kavaš, Slavek Petek, Željko Ritlop) ima v 29 letih delovanja za seboj številne nastope doma in v tujini, v Združenih državah Amerike, Argentini, Urugvaju, na Japonskem, v Italiji, Grčiji, Nemčiji, Švici, BiH, Avstriji, na Hrvaškem, Češkem, Madžarskem in drugod. Na koncertu so se predstavile tudi prekmurske pevke Valerija Žalig, Dorina Gujt, Irmice in Maruša, s katerimi Marko banda zadnja leta največ sodeluje in pojejo najlepše prekmurske ljudske pesmi.

    07:38
    pisarna, uslužbenec, uslužbenka, ura, čas.jpg

    Bolj pomembnih 8 ur, kot da je delo narejeno?

    Osemurni delovnik je še vedno standard, čeprav je vse več takega dela, ki se opravi bistveno prej, in vse več dela je vezanega na tako imenovani fleksibilni delovni čas. Zato je po eni strani nenavadno, da želi vlada »štempljanje« tudi od delavcev, ki delajo prek študentske napotnice, espeja in drugih oblik, ki vse bolj izpodrivajo oblike tradicionalne službe pri nas in po svetu.


    © 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

    Vse pravice pridržane.