»Meje mojega jezika so meje mojega sveta,« je zapisal avstrijski filozof Ludwig Wittgenstein, s čimer se strinja tudi večina vprašanih slavnih Slovencev in Slovenk. Ena izmed njih govori kar šest tujih jezikov. V primeru neznanja si sicer pomagajo s spletnim prevajalnikom ali kriljenjem z rokami, kar je včasih privedlo do komičnih situacij.
Glasbenik Nino Ošlak
Na prvo mesto vedno postavim slovenščino, v njej čutim in se izražam. V srednji šoli in tudi prej sem malo zanemarjal angleščino, ni mi bila blizu, potem pa sem jo med študijem vzljubil. Sploh zaradi potovanj in vsega, kar prinese zraven. Ko sem prvič potoval sam, sem se največ naučil, saj sem se moral znati izraziti, navezati stik s tujci in drugače kot v angleščini ni šlo. Zdaj z lahkoto preklapljam, občasno tudi berem v angleščini. Govorim še nemško, celo maturo sem naredil iz nemščine, a jo redko uporabljam, tako da je bolj zarjavela.
Voditeljica Špela Močnik
Zagotovo so meje, če jezikov ne poznaš. Zato se mi zdi nujno znanje več tujih jezikov. Govorim angleško in nemško, a ker nemščino premalo uporabljam, sem žal veliko besednega zaklada pozabila. Želim se naučiti še španščine, ker je tako zelo razširjena po svetu, to sem videla tudi na več potovanjih. Večinoma nisem imela večjih težav, če kdaj česa nisem razumela, smo malo krilili z rokami, pa je šlo.
Glasbenik Kristijan Crnica - Kikifly
Strinjam se s tem zapisom. Naučil sem se nekaj jezikov. Hrvaščino govorim, ker so moji starši potomci iz Hrvaške, govorim tudi angleščino, ki sem se je naučil v šoli, malo nemško, ravno toliko, da razumem, bi se pa z največjim veseljem želel naučiti francosko, ker mi je fluiden jezik. Zaradi jezika sem sicer imel velikokrat kakšne pripetljaje. Predvsem z ljudmi iz Italije, ki ne govorijo angleško zelo dobro in so mi potem pomagale kretnje z rokami. Včasih sem sicer čisto narobe razumel kretnje z rokami in sem mislil, da me ljudje vabijo na večerjo, so me pa povabili čisto drugam.
Igralka in pevka Alya Elouissi
Delno se strinjam, delno pa menim, da so meje sveta posameznika odvisne tudi od drugih zadev. Tekoče govorim šest jezikov – angleško, francosko, rusko, arabsko, srbsko, slovensko. Zagotovo mi je najbolj prišla prav angleščina. Mislim, da se bom za zdaj ustavila pri številu naučenih jezikov in bom raje te nadgrajevala ter jih redno prakticirala. Sem pa že vrsto let navdušena nad portugalščino in bi se jo ob priložnosti z velikim veseljem začela učiti. Večjih težav zaradi neznanja nikoli ni bilo, komičnih situacij pa je bilo kar nekaj. Spomnim se, ko sem med študijem v Moskvi glagol 'pisati' naglasila s slovenskim naglasom, v ruščini pa ta beseda s tem naglasom pomeni nekaj čisto drugega. (smeh)
Igralec in glasbenik Gojmir Lešnjak - Gojc
To vprašanje je sol na mojo odprto rano! Pri učenju tujih jezikov je disleksija resna prepreka! Želel bi si govoriti vsaj sedem jezikov, a žal še slovensko ne vem, ali znam prav dobro ali dobro! Odlično zagotovo ne! Anekdot, povezanih z jeziki, je tako nebroj. S prijateljem Tadejem Pogačarjem, slikarjem, sva bila v 70. letih v Parizu. Ker se je Tedi zavedal, da francosko ne govori ravno briljantno, je mene naučil, naj vprašam mimoidočega za pot do pariške največje znamenitosti. Nasproti pride uglajen Parižan in ga povprašam v meni perfektni francoščini: »Excusez-moi monsieur, comment allez-vous à la tour Eiffel?« Pa odgovori: »Maybe it will be better if we talk in English!« To je za nadute Francoze prava redkost, da ne vztrajajo v svojem jeziku.
Igralka Klara Kastelec
Od nekdaj rada jezikam, zato se me jeziki držijo kot klop, vsako leto bolj. V vrtcu se me je prijela angleščina, v osnovni šoli francoščina, v gimnaziji latinščina, hrvaščina se je prikradla nekje vmes, na vsakoletnih morskih potepanjih. Med študijem me je na nekem španskem ovinku z(a)grabila španščina, pred nekaj leti sem se zaljubila v portugalščino, v zadnjem času pa je na mojem meniju pristala še italijanščina, ki me že dolgo naskrivaj vabi in kliče. Ne bom rekla, da samo zaradi znanja jezikov več veljaš, zagotovo pa so jeziki tisti, ki širijo tvoja obzorja, rušijo meje in tabuje, bogatijo dušo in duha, krepijo možganske »mišice«, ustvarjajo presečišča med znanimi in neznanimi svetovi, omogočajo srečanja z novimi ljudmi, kulturami, navadami, glasbo, kulinariko, slogi oblačenja, razmišljanji … in ne nazadnje, prav jeziki so tisti, ki ti pomagajo spoznavati ter izražati samega sebe, pa naj bo to s pomočjo zapisane ali izgovorjene besede, potovanj, stikov in na novo stkanih prijateljstev ali tihega raziskovanja in odkrivanja sveta v tvoji domači čumnati. Meje mojega jezika so resda meje mojega sveta, a najlepše in najbolj drzno je vedno potovanje, kjer sem najbolj doma – v slovenščini.
Glasbenik Urban Vidmar
Se strinjam z zapisom. Več jezikov znamo, boljše je. Hvaležen sem, da poleg angleščine znam tekoče italijansko, ker sem lahko veliko delal, se družil in žural po Italiji. Želel bi si znati še nemški jezik, ker mislim, da imaš potem po Evropi lepo odprte poti, da se bolj ali manj da dogovoriti vse, kar potrebuješ po večini držav.
Podjetnica in vplivnica Nika Čukur
Zagotovo se strinjam s tem zapisom. Na splošno nimam težav s komunikacijo. Zdi se mi, da je to osnova bontona. Ne samo da znaš jezik, ampak tudi da ga znaš uporabljati, to je zelo pomembno. Še nikoli nisem imela težav se karkoli zmeniti v katerikoli državi. K temu je pripomoglo tudi to, da kar dobro govorim tako nemško kot angleško. Predvsem se imam za to zahvaliti moji babici, ki je bila profesorica nemščine in angleščine ter me je od malega gnala, da sem se obeh jezikov res dobro naučila.
Glasbenica Katarina Habe
S to trditvijo se ne strinjam, kajti najbolj univerzalni jezik, glasbo, lahko razumemo vsi. Po drugi strani lahko pogledamo mlajše otroke, ki se vse zmenijo ne glede na to, da ne govorijo istega jezika. Jaz znam poleg slovenščine še angleščino in hrvaščino super, dobro tudi nemščino, pa osnovno italijanščino. Bi se pa rada naučila še francoščino, španščino in portugalščino, ker mi lepo zvenijo in se v njih lepo poje. Zabavno je bilo v Turčiji, ko v hotelu sobarica ni znala angleško, pa sva se pogovarjali s pomočjo telefona prek Google prevajalnika. Še bolj zanimivo je bilo, ko smo bili s skupino BIT pred kakšnimi 15 leti na turneji po Južni Koreji in v določenih predelih ni nihče govoril drugega jezika kot korejščino, pa tudi napisi so bili takšni, da jih nismo znali prebrati.
Mezzosopranistka Irena Yebuah Tiran
Ker so meje mojega jezika meje mojega sveta, sem hvaležna, da lahko uporabljam univerzalno govorico: glasbo. Sicer ravno zaradi svojega poklica govorim kar nekaj jezikov; poleg materinščine še angleščino, nemščino in italijanščino, v zadnjih dveh letih pa sem se naučila še francoščino, ki jo obožujem! Sin se v gimnaziji zdaj uči španščino in lovim besede pri njem. Morda se nekega dne lotim še očetovega jezika, za katerega mi je resnično žal, da se ga nisem naučila kot otrok. Med študijem v Salzburgu sem doživela precej komičnih situacij. Pri pouku gledališkega plesa sem profesorja vprašala, ali se moram predati soplesalcu. Ker sem to dobesedno prevedla iz slovenščine, je v nemščini zvenelo, ali lahko soplesalca pobruham!
