V mestu, ki nikoli ne spi, se je Harry posvetil promociji zelenih potovanj in trajnostnega razvoja, osvetlil nevarnosti otroškega dostopa do spleta ter se udeležil podelitve Dianinih nagrad, ki so letos obeležile četrt stoletja od smrti njegove matere, princese Diane. Kljub temu je najbolj zanimiv del njegovega obiska ostal skrit pred javnimi očmi in to je domnevno srečanje s svojo sestro …
Nevarnosti interneta in podobne zadeve
Princ Harry se je torej nedavno odpravil v New York, kjer je sodeloval na več pomembnih dogodkih, posvečenih zelenim potovanjem in trajnostnemu razvoju. Med obiskom je izpostavil nevarnosti, ki jih internet predstavlja za otroke, in delil intimen video klic, posvečen svoji ženi Meghan Markle ter njunima otrokoma, Archieju in Lilibet. Harryjev obisk je vključeval tudi srečanje z belgijsko kraljico Mathildo in udeležbo na podelitvi Dianinih nagrad, ki so letos obeležile 25. obletnico smrti njegove matere, princese Diane.
Strateška odsotnost?!
Harry je vsa ta prizadevanja izvedel brez prisotnosti svoje Meghan, ki je z otroki ostala v Kaliforniji. Njena odsotnost je sprožila različna ugibanja. Kot vojvodinja Susseška, ki pogosto zaseda središče pozornosti in je prepoznana po svojih filantropskih dejanjih, bi se lahko zdelo, da bi bilo potovanje v New York idealna priložnost zanjo. Vendar bi v tem kontekstu zavzela zgolj vlogo spremljevalke, kar bi lahko vplivalo na njeno odločitev, da ostane doma, da se ne znajde v senci svojega moža.
Harry, srečanje s svojo skrivno sestro
Obstaja še ena (skoraj neverjetna) razlaga, zakaj je Harry v New York odšel sam. Gre le za govorice, ki krožijo že nekaj desetletij in so dobesedno šokantne. Harry naj bi potovanje v Veliko jabolko izkoristil za obisk svoje sestre. Da, prav ste prebrali - sestre, ki naj ji bilo ime Sarah. Ta domnevna sestra naj bi bila skrivna hči Karla in Diane. Spočeta naj bi bila pred poroko med britanskim takrat princem in rosno mlado Diano.
Po rekonstrukciji na podlagi raznih indicev, dokumentov in pričevanj naj bi kraljica Elizabeta pred poroko svojega prvorojenca zahtevala, da se preverita Dianina deviškost in plodnost, da bi zagotovila naslednika britanskega prestola. Preiskave naj bi izvedel dvorni ginekolog sir George Pinker, ki ji je vzel dve jajčni celici in ju oplodil s prinčevimi semenčicami. Ob koncu testa naj bi Elizabeta II. ukazala uničenje zarodka, vendar njena zahteva ni bila izpolnjena.
V bistvu naj bi poiskali nadomestno mati, ki naj bi že leta 1981 rodila tega otroka. A to še ni vse, kot bi rekli v kakšni prodajni oddaji - skrivnostno Sarah naj bi pred leti obiskala tudi William in Kate in to ko je bila kraljica še živa. Skratka neverjetna zgodba, ki najbrž ne bo nikoli dobila pravega epiloga. Pri vsem tem pa je nekaj nejasnosti, saj je prvi otrok rojen s pomočjo nadomestne matere na svet prijokal šele leta 1985 … No, vsaj uradno.
Nadomestno materinstvo
Praksa nadomestnega materinstva, znana tudi kot "gestacijsko materinstvo", vključuje dogovor, pri katerem ženska privoli, da bo nosila in rodila otroka za drugo osebo ali par, ki bo nato postal zakoniti starš otroka. Zgodovina sodobnega nadomestnega materinstva je zapletena in se razlikuje med kulturami in zakonodajami.
Zgodovinsko dokumentirani primeri segajo v 70. leta prejšnjega stoletja, čeprav je verjetno, da so podobne prakse obstajale tudi neuradno prej. Eden izmed prvih pravno priznanih primerov nadomestnega materinstva v Združenih državah Amerike, ki je pritegnil široko medijsko pozornost, je bil primer Mary Beth Whitehead leta 1986. Primer je bil znan kot "Baby M", kjer je bila Mary Beth Whitehead nadomestna mati, ki se je na koncu uprla predaji otroka paru, ki je naročil nosečnost.
Nadomestno materinstvo sproža živahne razprave med tistimi, ki ga podpirajo, in tistimi, ki imajo pomisleke. Podporniki to prakso vidijo kot možnost za ljudi, ki sicer ne morejo imeti otrok, vključno s homoseksualnimi pari, da ustvarijo družino. Poudarjajo humanitarni vidik pomoči in možnost, da nadomestne matere prejmejo finančno nadomestilo, ki jim lahko pomaga izboljšati njihov socialni položaj. Na zahodu je nadomestno materinstvo pogosto pozitivno sprejeto.
Tovarne dojenčkov - razvita “industrija”
Po drugi strani pa je situacija v državah kot so Indija, Ukrajina in Nepal bolj problematična. V Indiji je nadomestno materinstvo razvita industrija, kjer obstajajo t.i. "farme plodnosti" in "tovarne dojenčkov". V Ukrajini je mogoče opaziti oglaševanje za iskanje nadomestnih mater, pri čemer so te ženske pogosto iz revnejših delov države in so nameščene v neustrezne bivalne pogoje brez primerne medicinske in psihološke oskrbe. Večina pogodb se sklene preko agencij, kot je BioTexCom, in je pogosto slabo regulirana.
Nasprotniki nadomestnega materinstva izpostavljajo etične dileme, kot je izkoriščanje socialno ogroženih žensk. Bogatejši posamezniki ali pari lahko izkoristijo ekonomsko ranljivost žensk v revnejših državah, kjer je nadomestna mati plačana manj kot v razvitejših državah. To lahko vodi v prisilne situacije, kjer ženske rojevajo "po tekočem traku", medtem ko večino dobička poberejo posredniki.
Prav tako se nadomestno materinstvo kritizira iz feminističnih krogov, ki opozarjajo na redukcijo ženskega telesa na funkcijo poroda, kar zaznavajo kot nadaljevanje patriarhalne dominacije. Nosečnost se vidi kot storitev, otrok pa kot produkt. Radikalni feminizem to prakso primerja celo s prostitucijo. Kljub temu liberalni feminizem pogosto podpira pravico ženske do avtonomnega odločanja o uporabi svojega telesa, tudi v kontekstu nadomestnega materinstva, saj to omogoča pomoč homoseksualnim parom in promovira žensko avtonomijo.
