Bliža se Prešernov dan, osrednji slovenski kulturni praznik, ki ga praznujemo 8. februarja, na obletnico smrti našega največjega pesnika Franceta Prešerna. Poezijo pogosto v roke vzamejo tudi vprašani znani obrazi, najbolj pa jih navdihujejo domači pesniki in pesnice.
Pesnik, pisatelj, kritik, kolumnist in prevajalec Jurij Hudolin
Za najljubšega pesnika in pesnico se zelo težko odločim, a vendar mi zadnje čase po spominu zelo pogosto vrvra pesem pokojnega prijatelja Daneta Zajca pod naslovom Za vse boš plačal. Naslov je dovolj zgovoren, da v celoti osvetli kontekst in pesem. Največkrat pa v zadnjih mesecih posegam po poeziji Konstantina Kavafisa in prisegam na njegovo pesem V pričakovanju barbarov. Če se ozremo po svetu, je najbrž vsakomur jasno, zakaj.
Pevka Ivica Vergan
Feri Lainšček: Ne bodi kot drugi. Kar je tudi moto mojega življenja in ustvarjanja. Na preprost in iskren način opisati svoja čustva, želje in pričakovanja. Prešeren je pa edinstveno in posebno legendarno poglavje.
Komik Žan Papič
V resnici mi je kot pesnik zelo blizu Jan Cvitković in njegova pesniška zbirka Lačna žival.
Pevka Katarina Habe
Mene osebno najbolj nagovarjajo mistični pesniki, kot so Hafis, Rumi in Rilke. Trenutno je moje življenje prepojeno z vsakodnevnim naključnim branjem poezije ljubih Mance Košir (Iz Neba do Dna) in Romane Anye Ercegović (Svetlobe moje). Moje srce pa s svojo poezijo vedno pobožajo tudi Neža Maurer, Brina Štampe Žmavc, Tone Pavček in Feri Lainšček. Seznam bi lahko nadaljevala še s številnimi slovenskimi pesniki, ki se s svojim besednim zvenenjem dotikajo moje duše.
Glasbenik Omar Naber
Ivan Minatti: Nekoga moraš imeti rad. Tako me je ganil s to svojo pesmijo, da mi še danes velikokrat odzvanja v glavi. V eni sami pesmi je povzel to, kar ljudje smo, po čemer hrepenimo in kakršni bi v resnici morali biti. Optimizem, idealizem in ljubezen, vse na enem mestu. Kapo dol.
Komik Rok Škrlep
Obožujem poezijo. Rad jo berem in se skoznjo izražam. Najljubša poeta sta mi Tone Pavček in Neža Maurer. Všeč sta mi zaradi svoje ljudskosti, preprostosti in iskrenosti. Vedno znova občudujem njun pestri nabor besed. Pa kako lepo jih postavita, kot da bi bila vsaka beseda postavljena točno tja, kjer je doma. Včasih preberem kakšno njuno pesem in potem kar nekaj minut razmišljam o njej. Od obeh imam zbrana dela na polici, ker nikoli ne veš, kdaj ti zapaše kakšen njun verz. Od malce manj poznanih in še vedno aktivnih pesnikov pa se mi zelo dopade Milan Debeljak. Njegova poezija je preprosto lepa.
Igralec Nejc Jezernik
Moj najljubši pesnik je Karel Destovnik - Kajuh. Predvsem zato, ker me ob branju njegove poezije vedno preplavi občudovanje, kako so njegove pesmi nežne, žalostne, ljubeče, hkrati pa polne moči, upanja in poguma. Bralca pritegnejo, ker so pristne in preproste – takoj zadenejo bistvo in se ne pretvarjajo in zakrivajo za velikimi besedami in metaforami, ki nas pogosto odpeljejo stran od bistva. Od prve besede dalje me toplo objame in popelje v svojo bolečino in ljubezen, ki jo je preko poezije delil s svetom. Najljubše njegove pesmi so mi trenutno Berač, Pesem delavca o svoji ljubici, Med ljudi bom šel in Ko človek bo človeka prepoznal.
Igralka Mirjam Korbar
Moji najljubši pesniki oziroma pesnice so poleg Franceta Prešerna Tin Ujević, Gregor Strniša, Svetlana Makarovič, Milan Jesih, Neža Maurer, Ivan Minatti, Tone Pavček, Kajetan Kovič, Anton Aškerc, Anja Golob, Wystan Hugh Auden, Walter Withman in Miroslav Krleža. Pesem, ki pa me spremlja skoraj celo moje življenje, pa je Hvala življenju čilske pesnice Violete Parra v krasnem prevodu Aleša Bergerja. Mislim, da je ni treba razlagati.
Igralka Lea Cok
Ena mi je izredno pri srcu. Od srednje šole in sem jo imela tudi na sprejemnih za AGRFT. Rainer Maria Rilke: Der Panther. Pred kratkim sem jo prevajala iz nemščine. Zelo zaobjame dinamiko današnjega človeka, ki v svojih mentalnih okvirjih ustvarja okove, ki ga držijo v pesti odvisnosti. Od ljudi do alkohola, tobaka, drog, navad, objestnosti … Naša natura se izrazi destruktivno, če nima pogojev: gibanje, počitek, skrb za mentalno higieno … Absurdno je, da četudi si že na tej stopnji zavedanja in si nudiš to, se še vedno zgodi, da te spremlja občutek, da ni dovolj. Da nismo dovolj in ta zamrzne naša srca. Vse to je iluzija.
Igralec Jernej Gašperin
