Ko sem šla na pogovor z Matjažem, sem pričakovala, da bo stresal šale iz rokava in govoril s hitrostjo, s kakršno me je spravljal ob pamet in v smeh v predstavi 5moških.com. Pa še zdaleč ni bilo tako: Matjaž je izjemno zahteven sogovornik, njegovi odgovori so skrbno pretehtani, govori zelo tiho in počasi, z izbranimi besedami. Zato sem tudi jaz vpraševala previdno. Saj veste, za vsak primer!

Začela sva z monokomedijo Optimist, katere premiera je sovpadla z njegovim štiridesetim rojstnim dnevom. Je tej okrogli obletnici posvetil kakšno posebno pozornost?

"Nisem. Zame je vsak dan posebej rojstni dan, božič in novo leto obenem, tako da nisem čutil nobene druge vibracije. Isto kot ob neokroglem rojstnem dnevu. Edino to, da sem združil prijetno s koristnim in sem povabil prijatelje, ljudi, ki so mi blizu, v vas Krko, kjer zdaj živim in kjer je moj dom – prvi dom, odkar sem odšel iz Ruš in kjer se res dobro počutim. To dvoje sem želel povezati: premiero in ljudi, ki so mi blizu. Za drugo pa sta poskrbela Urša in Špas teater."

Vztrajala sem pri bilanci pri štiridesetih. Besedilo Optimista namreč govori o "starih časih", o časih Matjaževe mladosti, o časih paštete Gavrilovič, napolitank Kraš, čevapčičev, vegete, aparatov Gorenje, zastave 101 in juga, kurirčkove pošte, Titove štafete, JNA, refrena Džuli … Matjaž se brani: "Za ta tekst sem se odločil čisto po naključju. To je pač tema, ki je ni še nihče pri nas konkretno obdelal, je zanimiva, ljudem je blizu. Lotil sem se raziskovanja tega obdobja. Vedel sem, da je to tržna niša, kolektivni spomin, ki se dotika vsakogar izmed nas, sploh malo starejših. Uspelo mi je zbuditi zanimanje in biti zabaven – predstava je že vseskozi razprodana, ljudje so zadovoljni, veliko je smeha in vmesnih aplavzov, čutim pozitivne vibracije, zato mi je lepo to igrati."

Je bilo torej tudi besedilo v predstavi 5moških.com čisto njegovo? "Ja, seveda. Takrat sem ravno prišel iz Prage in sem ga moral napisati in naštudirati v petih dneh."

Vmes je govoril tudi o tem, kako len, da je in da se mu ne da. Kako je potem napisal tekst v petih dneh? "Saj se mi ne da, ampak kadar moram, naredim! Nimam "zic ledra", zato me morajo priganjati."Takrat so mu ljudje komaj sledili, tako hitro je govoril … Matjaž prizna: "Včasih sem malo žleht. V tisti predstavi se začnem praskati po jajcih – in če publika zagrabi s smehom, sem malo žleht in začnem hiteti. Ne čakam, da se začnejo smejati."

Matjaž ni diplomirani igralec. Zakaj? "Štiri leta sem hodil na gledališko lutkovno šolo, Gilš. Na igralski akademiji pa mi ni odgovarjal kader. Zakaj bi se pustil učiti komu, ki v življenju ni naredil dobre predstave ali režiral dobrega filma – kaj mi lahko tak človek da? In takšnih je bilo osemdeset odstotkov. To bi bila izguba časa. Diploma me tako in tako ni zanimala, niti si nisem želel postati igralec. Moja mladostna želja je bila postati logar – in je še vedno. Igralstvo je samo hobi, od katerega tudi živim. Počnem pa tudi še sto drugih stvari – kot producent, organizator, scenarist, režiram prireditve, krajše filme, reklame … Vse bolj se posvečam pisanju – ker sem lahko doma in se ukvarjam s hčerko. Stara je tri leta in je fino, če sem z njo."

Kakšne scenarije piše Matjaž? "Delam dramske tekste, pišem za otroke, za hčerko, za filme, scenarij za "sitkom". Nekdo me je poklical in mi ponudil, naj ga napišem. Meni se nenehno nabirajo zgodbe in potem pride čas, ko moram to vreči ven iz sebe. Zdaj se je to dvoje poklopilo – moja ideja in naročilo.

Je samostojni kulturni delavec? "Ne, zaposlen sem v mojem podjetju, v Triglav filmu. Za eksistenco pač moraš poskrbeti – če se ti kaj zgodi, da ima tvoj otrok bonitete. Moraš biti znotraj sistema. Kot igralec sem veliko na cesti, lahko se mi kaj zgodi – tako imam vsaj nekaj socialne varnosti."

Kaj se je dogajalo s Klik TV? Tam je bil vendar eden od glavnih akterjev. "Klik TV ni uspelo zaradi ene same osebe. Po mesecu dni sem šel stran, ker pač niso bili izpolnjeni pogoji, ki sem jih zahteval. Ugotovil sem, da to ne pelje nikamor in da je škoda mojega časa. Opravljal sem delo sedmih ljudi. A nekdo je bil preveč pameten in najina zgodba se je končala – naj bo srečen v življenju!"

Matjaž piše tudi za tuji trg, ne samo za slovenskega – kako mu je uspelo prodreti? "Kar dobro delam za različne tuje naročnike – v Pragi, v New Yorku. Bil sem na elitnem programu produkcije in scenaristike in sem prišel v stik s temi ljudmi. Sodelujem s Paulom Jechom, z njim sva bila na Columbia Pictures, ki se zanima za najin scenarij, z Michalom Baumbruckom pripravljava celovečerec Beg iz klavnice, ki naj bi ga snemali v Sloveniji. Scenarij je nastal po knjigi Orlanda Uršiča, večino sem predelal jaz."

Ali skuša s svojimi besedili – pravi, da piše o ljubezni – spreminjati, izboljšati svet? "Ne, jaz samo pišem. Lahko samo obrtno dobro pišem. Na silo ne moreš izboljšati sveta – lahko samo opozarjaš, pišeš zgodbe, upaš, da jih bodo ljudje prav razumeli … "

Je Matjaž – tako kot v svojem dramskem tekstu – optimist? "Absolutno. Čeprav naš svet temelji na strahu, ne na nagrajevanju. Že dva tisoč let. To je njegova največja napaka."Kaj je zanj bistvo življenja? "Bistvo bivanja je, da si povezan z naravo in z družino. In da se trudiš, da čim bolj olajšaš sobivanje – sebi in družini. Da so vsi zadovoljni in veseli. In kakšen res dober prijatelj. Drugo je balast."

Živi v naravi, v vasi Krka. "Prihajam iz narave in vse stvari v življenju povezujem z naravo: za svoje bivanje potrebujem gozd in vodo, rad gledam tudi ogenj, ker vseskozi spreminja obliko. To je to."