Kako ste se počutili ob vrnitvi pred kamere, ne nazadnje pa tudi k sodelovanju z Brajnikom?
Joj, veste, imela sem prav »aha« moment, ko sem med pavzo doživela en tak uslišan trenutek moje vrnitve pred kamere, orosile so se mi oči ob neizbrisljivem zavedanju, da pred sedmimi leti nisem vedela, ali bom sploh ostala, vstala še kdaj iz postelje in – kar se mi je zdelo takrat nemogoče – stala na odru. Za tisti čarobni hip me je prevzela nadrealna celota vsega preživetega, ki ji je sledila globoka hvaležnost, podkrepljena z novo podarjeno priložnostjo, da lahko diham, živim, ustvarjam. Takšnih trenutkov je danes v mojem nagajive živosti polnem vsakdanu ogromno, po hudi bolezni se je končno odprl širni prostor čiste sreče, ki jo užijem do potankosti. Kakor da je vsak dan portal v še neodkriti neskončni prostor veselja, v katerega vstopam z nežno ponižnostjo in iz njega črpam neusahljivo lepoto pomembnih malenkosti. Delati z Miho pa je preprosto privilegij, najina kemija je, kot je povedal on, brezčasna. Saj veste, kaj pravijo, izjemni umi mislijo podobno. (nasmeh)
Praznična oddaja nosi dobrodelno noto. Kako pomembno je za vas, da s tem projektom prispevate k dobremu namenu?
Praznična oddaja bo pokala po šivih od dobre volje, zvezdniških nasmehov in tople dobrodelnosti. Osem svetlih zvezd slovenske estrade se je odzvalo našemu povabilu in oddaja, ki jo boste gledali, je res fantastična! Denis Avdić, Ranko Babić, David Amaro, Miha Deželak, Rebeka Dremelj, Lara Tošić, Ines Erbus in Patricija Pangeršič so skupaj z menoj ter Miho ustvarili spektakularen praznični šov. Dober namen pa je vselej moje osebno vodilo skozi življenje. Pomagati sočloveku, pomagati živalim, opozarjati na krivice, ki se v tem popolnoma izgubljenem, izrazito krutem svetu dogajajo vsak dan, je izjemnega pomena zame. Trudim se po svojih najboljših močeh, da prispevam k boljšemu jutri.
Se bo oddaja po novem kaj spremenila?
Format ostaja enak, izzivi so zaradi novih tekmovalcev postali še bolj zanimivi, z Miho pa sva poskrbela za nadgradnjo v kreativnem smislu. Prispevki denimo, ki jih je Miha snemal na terenu, so tako dobri, na trenutke izrazito ljubki, vrhunsko posneti, igre so dobile novo podobo, ampak več ne smem razkriti. (smeh) Sama sem za mojo kvartopirsko mizo vnesla tudi nekaj čiste znanosti, zelo zanimivo bo. Lahko povem tudi to, da smo imeli odličen nabor tekmovalcev, moje dame za mizo so bile zelo pogumne, včasih kar preveč! Res bo luštno!
Ob predstavitvi te posebne oddaje ste omenili, da ste preživeli težko življenjsko obdobje. Nam lahko zaupate kaj več?
Bolezen sindrom kronične utrujenosti me je za pet let prikovala na posteljo, potrebovala pa sem skoraj pravljičnih sedem let, da sem danes popolnoma zdrava. Brutalno težko obdobje je za menoj, za celo družino. Ko se boriš za dragoceno življenje in vsak tvoj dih ni več samoumeven, se vse želje zreducirajo na eno samo – ozdraveti. Me je pa bolezen boleče pregnetla, premesila moja srčna hrepenenja, me postavila pred jekleno dejstvo, ki je z ostrimi zobmi renčalo vame vsa ta leta in me spraševalo, ali zmorem. In sem zmogla! Nikoli si nisem mislila, da sem tako močna osebnost. Na plan je končno privrela moja polnokrvna ženskost, ognjeno zavedanje svoje vrednosti. Moja barvita osebnost je danes stabilno postavljena. Te trdne hiše volk ne more odpihniti. (Se namuzne.)
Delček tega ste zapisali v svoji knjigi V objemu življenja. Če se ne motim, gre za osebnoizpovedni roman …
Da, res je, gre za avtobiografski roman. Na 400 straneh sem izlila svojo dušo in srce. Že zelo kmalu, ko sem bolna ležala, me je prešinila intrigantna misel, da moram svojo izkušnjo zapisati. Takoj za to mislijo se je oglasila še moja večna duša, ki mi je milo ponudila, da je to zgodba, ki si zasluži živeti večno. In res sem ji skozi pisano besedo vdahnila neizbrisljivo večnost. Knjiga je resnična zgodba o ljubezni. O upanju. O zmagi. Vsebuje tudi znanstveni del, v katerem podrobno razložim, kaj sindrom kronične utrujenosti oziroma mialgični encefalitis sploh je in kako si lahko pomagamo, če zbolimo.
Poleg tega ste s svojo zgodbo pomagali številnim ženskam, kajne? Se je bilo težko odpreti svetu?
Moja zgodba resnično pomaga mnogim, tudi moškim, tudi moški zbolevajo za to zahrbtno boleznijo, ki je še vedno tabu, narobe zdravljena in napačno razumljena. Večina še vedno zmotno misli, da je to (le) izgorelost ali pa še huje (le) depresija. Bolezen sindrom kronične utrujenosti nastopi takrat, ko prestopimo prag izgorelosti. In to nikakor nima zveze z depresijo. Sprožilci za mialgični encefalitis so lahko tudi različni virusi in bakterije. In to vse podrobno opišem v knjigi, povzela sem svetovno znane zdravnike na tem področju. Se pa res veliko žensk obrne name po pomoč, čudovite ženske, ki so bolne, brez podpore zdravnikov, velikokrat tudi brez podpore družine. In pomagam, kolikor pač lahko. Predvsem je vsem tem ženskam lažje, ko preberejo mojo knjigo, prav zato sem jo napisala. Ni mi bilo težko deliti tudi najbolj surovih trenutkov brezobraznega razčlovečenja, ki so se mi zgodili med boleznijo. Hudo je bilo. Pisanje je bilo terapevtsko in vedela sem, da to knjigo pišem z razlogom. Ne želim, da se sliši pretenciozno, ampak čutim, da je ta knjiga moje življenjsko delo.
Vmes ste postali tudi mamica ... Kaj vam pomeni družina?
Družina mi pomeni toplo zavetje, varen pristan, dom, ki smo ga ustvarili jaz Dejan in Marlon. Družina je moj srčni svet, vse ostalo je precej nižje na lestvici mojega vrednostnega sistema. Biti mama je uslišana izpolnitev moje največje želje. Je neomajni smisel, ki me dan za dnem polni z neizmerno radostjo, je vsak svež vdih, ki od trenutka, ko sem prvič zagledala Marlona, narekuje moj obstoj.
Vaša energija je danes polna optimizma. Kakšen nasvet bi dali ljudem, ki se soočajo s podobnimi težavami?
Bikovska gotovost, spokojni pogum in brezkompromisna trma so po mojem tiste lastnosti, ki človeka ob težkih življenjskih preizkušnjah držijo skupaj kakor kamniti konglomerat, da se ne sesuje v drobni pesek. Postaviti se zase, verjeti sebi, zaupati si, neomajno, s pozituro alfa leva, z neprebojno trdnostjo, to je edina pot, če se želi človek izvleči iz težkih situacij. Ker druga opcija, tista, ki vsebuje omahovanje, nezaupanje, predati se, je precej bedna, se vam ne zdi?
Kaj vam pomenita humor in smeh v življenju, še posebej po preizkušnjah, ki ste jih doživeli?
S humorjem je nekako tako kot s karizmo, ali ga imaš ali pa ne. Vse ostalo je nekako »naučljivo«. In vesela sem, da ga premorem ogromno, vsakodnevno, tistega slečenega do kosti, montypythonovskega. S humorjem se dostikrat pretisnem skozi težke izzive, tudi med boleznijo je bilo tako. Humor je zdravilen, nagajiv, iskriv, prihajati mora iz srca! Tako rada se smejim! Glasno, močno, tako, da komaj vmes vdihnem! (smeh)
Voditeljstvo ni samoumevno. Je zahtevno delo, polno dinamike in interakcije. Kako ohranjate energijo in fokus, da lahko na ekranu vedno izžarevate samozavest in toplino?
O, kako lepo ste to povedali, kako sem vesela, da čutite poleg samozavesti tudi toplino. Naša strukturirana osebnost se vselej preslika na stvari, ki jih počnemo. In ker oddaje rada vodim, to verjetno žari iz televizijskega ekrana. Pa ne gre samo za ljubezen do dela, gre za počutje, za stanje duha, za izpolnjenost v osebnem življenju. Ta izpolnjenost, to stanje duha se potem udejanji v stvareh, ki jih počnemo. In veste, letos je bilo tako čudovito voditi oddaje, ker je to v bistvu prvič, da sem zares srečna in izpolnjena v osebnem življenju. Kako sem hitela domov, ko sem zaključila snemanje vsake oddaje, hitela v topel objem mojega moža, ki me je pričakal z vročim kakavom. In sva ga srkala, pod mehko odejo, se pogovarjala, smejala. Tako rada se imava! In iz teh prelepih trenutkov srčne izpolnjenosti črpam energijo in fokus.
Kaj vam pomenijo božični in novoletni prazniki, ki so pred vrati? Kako jih običajno preživljate?
Nora sem na božične pesmi, na lesketajoče okraske, na ves praznični kič! (smeh) To je čas, ko naša hiša diši po cimetovih piškotih, raznovrstnih veganskih poticah in vroči temni čokoladi! Začnemo pa že kar v začetku novembra, da čim dlje lebdimo na tem sijajnem prazničnem občutku. (nasmeh) Bi vas pa rada v tem prazničnem času dobrohotno nagovorila, nagovorila vaša rdeča srca in sočutne duše. Pomislite tudi na živali. Vsak dan se za povsem nepotrebno in zdravju izjemno škodljivo prehrano pobije na milijone živali. Med prazniki se številke krutih umorov še povečajo. Obrnite se v belino svojih eteričnih duš in pokusite jedilnik brez krutosti. Hrana je nekaj, kar nas povezuje, naj bo na vaših polnih mizah udejanjeno sočutje do vseh živih bitij.
Če bi lahko gledalcem ob koncu leta podarili eno sporočilo ali navdih, kakšno bi bilo?
Smejte se! Glasno, nenadzorovano, iz srca! Imejte se radi. Podarite toplo dlan, svetel smehljaj in sočen poljub ljudem, ki jih imate radi. Povejte jim to. Vsak dan. Življenje je tako kratko. Užijte vsak podarjeni trenutek, kot da je zadnji. Živite vsak dan, kot da je srčno darilo, ki je namenjeno samo vam. Naj vaše odločitve, kot je rekel veliki Mandela, reflektirajo vaše upe in ne strahove. Dobro vem, življenje je tudi nepredvidljivo in nemalokrat postreže s težkimi izzivi. Rekla bi, da sem jim ne izogibajte, ampak pojdite naravnost skozi njih. Ožganine, opekline srca bodo zbledele, ostala pa bo dvignjena zavest. In nova spoznanja bodo vselej sijala v vaših očeh. Izrazito, ponižno, goreče.
Česa si najbolj želite v letu 2025?
Zdravja. Če si zdrav, so ti odprte vse možnosti. Da ne bo pomote, tudi za zdravje se je treba potruditi. Ni samoumevno. Zdrava prehrana, zdravo razmišljanje, zdrava naravnanost, zdrava fizična aktivnost, tudi zdrava mera zmernosti, tega sem se morala naučiti na srhljivo težak način. Vse to so nepogrešljive komponente, ki nam dajejo možnost, da živimo svoj optimum. Treba se jih je zavedati in aktivno živeti. Osebno sem izpolnjena, imam čudovitega moža in krasnega sina. Neskončno radi se imamo. Profesionalno pa si želim, da bom lahko izražala svojo kreativnost na več področjih. Pred kratkim se mi je ponudila tudi »kul« ideja za novo knjigo. (nasmešek) Ampak vse ob svojem času, nič na silo. Če se bodo tej ideji konstantno pridruževale druge super ideje na isto temo, se bom pa res usedla za računalnik in začela tipkati. (smeh)
