Gianni Rijavec je pred kratkim predstavil novo glasbeno zgodbo Lipa od none, ki je nastala pod domačo, več kot dvesto let staro lipo. »Vedno smo se družili in se družimo pod lipo. Tu so se in se rojevajo ideje, tkejo se prijateljske vezi,« je v uvodu povedal primorski glasbenik, ki se je med drugim razgovoril o pomenu praznikov, ki so pred vrati.

Kaj vas je navdihnilo, da ste ustvarili pesem, ki se dotika močnega sporočila o odtujenosti in ohranjanju tradicije?
Čas, ki ga živimo, je vse preveč avtomatiziran, družbena omrežja so nas odtujila in ni več pristnih medčloveških odnosov. To ni dobro za naše mentalno zdravje. To je eden od razlogov, da je nastala pesem Lipa od none. Drugi razlog pa je ohranjanje tradicije, da se zavemo naših korenin, kdo smo, od kod prihajamo. Lipa je simbol slovenstva in na tem moramo graditi. Moramo začeti ceniti svoje, našo kulturo, vse, kar je povezano s slovenstvom. Če bomo znali ceniti sebe, bomo lahko cenili in spoštovali tudi druge.

Skladba Lipa od none nas opominja na pomembnost pristne medčloveške komunikacije. Kako vi gledate na vpliv tehnologije na odnose, na kar ste že namignili v prejšnjem odgovoru?
Tako je, Lipa od none nas opozarja, da ni več zdrave kmečke pameti, logike. Sodobna komunikacija nam mora biti v pomoč, ne sme pa vplivati na naše razmišljanje, na zdravo pamet. Pomagati nam mora, da zdrava logika pride še bolj do izraza. Dogaja pa se ravno obratno, vedno bolj nas poneumlja, iztirja nas iz prave poti, smeri. Bodimo torej modri in izkoristimo prednost tehnologije v svojo koristi, ne smemo dovoliti, da nas zasužnjuje, ne smemo dovoliti, da postanemo njeno orodje. Mi smo tisti, ki ukazujemo tehnologiji, in ne obratno.

Kako lahko s svojo glasbo pripomorete k ohranjanju slovenske tradicije in kulture?
Veliko! Kultura je osnova, narod definira kultura in nobena druga stvar. Veliko je že to, da ustvarjamo v slovenskem, torej materinem jeziku. Mnogo glasbenikov zaradi trenda ustvarja v tujem jeziku. Smisel ustvarjanja v tujem jeziku je samo, če želiš morda delati na tujih trgih in narediš kakšno pesem v drugem jeziku ali jo prevedeš v drug jezik, da bi drugi narodi lahko razumeli, tako kot je denimo Prešeren preveden v druge jezike. Noro pa je, da ustvarjaš v tujem jeziku in nastopaš v Sloveniji ali da se celo predstavljaš kot izvajalec drugega naroda, da prevzameš identiteto drugega naroda. Še bolj noro je, da ljudje, publika v Sloveniji to sprejema. To je res žalostno in je znak, da v državi nekaj ni v redu, da slovenstvo med ljudmi umira! To je skrb vzbujajoče in ljudje na vodilnih položajih, ki imajo vajeti države v rokah, bi morali prižgati rdeči alarm. Žal ni pravih ljudi na vodilnih položajih, v nobeni vladi do zdaj. Politiki so izvoljeni s strani ljudstva, so predstavniki naroda in morajo za narod skrbeti, za identiteto. Slovenci smo majhen narod, zato moramo še toliko bolj skrbeti za to, da se v tem globalnem svetu ne izgubimo. Naprošam vse slovenske izvajalce, da ustvarjajo v slovenščini, in vse politike, da začnejo skrbeti za to, skrajni čas je!

Osebni album

Za vami je že veliko uspešnic. Kako se je vaš ustvarjalni proces spreminjal skozi leta, če sploh?
Ustvarjam vedno enako, ni nobene spremembe, vedno je tu inspiracija, če je ni, potem ni pesmi. Nikoli nisem delal po naročilu od danes do jutri. Tudi če mi nekdo naroči pesem, to traja. Čakam, da se zgodi, da začutim, da se v meni nabere nekakšna energija, ki potem privre na dan. To ni preprosto, to so »porodni krči«, kajti pesem se dobesedno rodi. Včasih je porod bolj, včasih pa manj uspešen. Skoraj vedno nastane najprej melodija in šele potem besedilo. Redki so primeri, da je obratno.

Vaša glasba nosi izrazito čustveno noto in globoko sporočilnost. Kako ohranjate to pristnost v času, ko so hitri in lahkotni ritmi precej bolj priljubljeni?
Ustvarjam, kar čutim, ne oziram se na modne trende, ki pridejo in izginejo. Klasika ostaja in bo ostala, vse ostalo bo izginilo. Ne želim na vsak način ugajati, to ni dobro za izvajalca in ni na splošno dobro. Potrebujemo namreč raznolikost, potrebujemo širino. Prav težko je poslušati nekatere radijske postaje, ki predvajajo non stop podobne ritme, ki so trenutno popularni. Ne vem, kako lahko to ljudje poslušajo. Na takšen način seveda poslušalci otopijo, ne znajo več poslušati nič drugega, in če pesem ni narejena v nekem trendovskem kalupu, je sploh ne zaznajo. Ljudje se mi na neki način prav smilijo, ker so primorani poslušati, kar jim je servirano. Ogromno je dobre slovenske glasbe, zato apeliram predvsem na nacionalni slovenski radio in televizijo, da oprejo prostor za raznoliko glasbo. Ljudje, ki plačujemo medij, imamo pravico, da slišimo raznoliko kakovostno slovensko glasbo.

Kaj pa praznični čas?
Praznik naj bo v srcu sleherni dan, ni treba, da je to mesec december. Srčna toplina nas mora spremljati sleherni trenutek. Lučke, ki so prižgane, nam ne bodo prinesle notranje topline in zadovoljstva. Blišč komercialnega sveta je opij, ne pusti nam nič, na koncu smo osiromašeni in nič ne pomaga, če nimamo notranjega zadovoljstva, če v nas samih ne gori luč. Ne vem, ali danes ljudje sploh vedo, kakšno je sporočilo božičnih praznikov. Nič nimam proti, da je vse lepo okrašeno, vendar se moramo poglobiti in razumeti, kaj nam prazniki prinašajo, kaj je advent in kaj je božič.

Ali imate kakšne posebne spomine, povezane s prazniki?
Gradimo na tradiciji. Z ženo Patricijo si prizadeva za to, da ohranjava tradicijo, ki ji dodajava sedanjost, in vse skupaj usmerjava v prihodnost. Patricija prihaja z drugega konca Slovenije in vnaša elemente, ki so značilni za kraje, iz katerih prihaja (Prlekija, op. p.), in tako je tudi prav, kajti vse skupaj je Slovenija. Ena značilnost, ki jo s Patricijo ohranjava, je tudi, da na sveti večer s kadilom pokadiva in z žegnano vodo blagosloviva vse prostore v hiši, dvorišče ... To je bila pri naši hiši stara tradicija. Spomnim se, da sem to kot otrok vedno počel s staro mamo.

Ste ustvarili kakšno pesem, vezano na to obdobje?
Imam praznično pesem, ki sem jo napisal že davnega leta 1990, ko je Slovenija nastajala. Njen naslov je Božični poljub. Zaradi te pesmi sem takrat doživel obisk miličnika, torej policije. V nekdanji Jugoslaviji je bil božič prepovedan in vse, kar je bilo povezano s tem. Ko sem napisal pesem in je bila predvajana na radiu, nekaterim to ni bilo pogodu. Očitno je nekdo iz bližnje oklice poslal k meni domov miličnika – policista. Na koncu se ni nič zgodilo, ker se je sistem spremenil in je božič postal uradni državni praznik. Pesem sem na novo preoblekel v pop-somfo stil, dodal sem mu godalni kvartet in upam, da jo bodo radijske postaje v tem času predvajale.

Kako sicer preživljate december in praznike, kakor vem, ste na božični večer vedno doma ...
Mesec december je deloven, saj imam koncerte, ki se jih veselim, ker so to lepi koncerti. Poleg tega so tukaj snemanja za mojo oddajo Na kavi z Giannijem, ki jo imam na TV3. In kot ste omenili, sem na božični večer vedno doma, saj igram pri polnočnici na orgle. Patricija pripravi božično večerjo, vse je lepo okrašeno in je to res lep trenutek v življenju. Takoj naslednji dan, torej na božič 25. decembra, bom imel velik koncert na Bledu, ki se ga že prav veselim.

Bi nam za konec želeli še kaj sporočiti?
Bodite to, kar ste, in nič več, to je zelo pomembno! Vse preveč hočemo biti tisto, kar nismo! Nismo vsi za vse, vsak je za nekaj poslan na ta svet, in če ugotoviš, kje ti je mesto, če se najdeš, je to najboljše. Zdi se mi, da želimo biti vsi vse, in to je narobe, ker to povzroča kaos, ki ne obeta nič dobrega. Tukaj se moram ponovno dotakniti družbenih omrežij, na katerih se najbolj vidi, kako se vsi mešamo v vse. To ni dobro. Ljudje poiščite torej tisto, za kar ste poslani na ta svet, ker ste tam najboljši. Sicer pa vsem želim miru in ljubezni. Ljubezen je moč, ki nas gor drži!