V letošnjem tekmovanju MasterChef Slovenije se je pomerilo 15 ljubiteljskih kuharjev. Na koncu sta v finalu kuhalnici prekrižala Klara Šmigoc in Luka Pangos. Klara je v šov vstopila z rosnimi 22 leti, v katera je vtkala neskončno veliko znanja, širine in izkušenj. A Luka je vsemu temu dodal še nekaj let, več drznosti, znanja in neskončno širino okusov. Popolnih kombinacij. Odbitih idej. Estetsko dovršenih krožnikov. Vse to mu je prineslo naziv MasterChef Slovenija, pokal in še 50.000 evrov.
Luka, kaj vse vam je švigalo po glavi v finalni oddaji?
Predvsem mi je po glavi švigalo, kaj vse sem doživel in kaj vse mi je uspelo, da sem prišel do sem. A hkrati, kako velika škoda bi bila, če ne stisnem še čisto malo do ciljne črte. Bil sem zadovoljen s tem, kar sem pokazal in kako sem se predstavil, ampak hkrati živčen, ker je bilo veliko na kocki.
Kaj pa, ko so izrekli vaše ime?
Ko so izrekli moje ime, se je odvalil ogromen kamen iz mene. Dosegel sem svoj cilj, ki sem ga manifestiral, odkar sem vstopil v tekmovanje. In s tem vedel, da so moje sanje korak bližje. Ne vem, ali jih bom dosegel, imam jih pa servirane na pladnju.
Kako težka je bila pot v šovu?
Pot je bila res zahtevna. Kdor ne sodeluje, ne ve, kakšni so pritiski televizijskega šova. Vse kamere, vsi te gledajo, v središču pozornosti si. Hkrati pa ne veš, kaj te čaka, kako se boš odzval. Ali bo glava na pravem mestu ob začetku kuhanja? To so bili zame najtežji trenutki. Pa momenti neuspeha, ko začneš dvomiti o sebi in svojih dejanjih.
Koga pa ste se najbolj »bali« izmed sotekmovalcev?
Od začetka sem se najbolj bal Lidije, potem pa je Jure hitro prevzel štafeto. Videl sem, da razume okuse in sestavine. Ko pa sem videl še, kako se hitro uči, sem ga hitro imel za največjega konkurenta. Zanimivo se mi zdi to, da sem se do top 5 najmanj bal Klare, in sicer do finalnih oddaj, ko je tudi ona začela vleči iz rokava adute na slanih jedeh. Enostavno sem mislil, da je fokusirana na slaščičarstvo, in iz preteklih oddaj sem vedel, da moraš biti vsestranski.
Na katero jed, ki ste jo ustvarili v šovu, ste najbolj ponosni?
Nekako se ne morem odločiti, ali je bila to jed z jastogom ali ceviche po slovensko ali pa finalna predjed – sardele na šavor. Vsaka ima svoj posebni aspekt, ampak realno sem najbolj ponosen na sardele na šavor. Ta jed je moja kreacija, ki izvira iz mojih korenin in mojega okolja. Navdušen sem nad konceptom jedi in tem, kako je izpadlo vse skupaj. V tej jedi sem res izrazil sebe kot kuharja in noro sem ponosen na vse tehnike, ki sem jih uporabil. Videti tako preprosto, vendar je hkrati tako kompleksna. Jaz na krožniku.
Kaj pa sodniki? Kaj ste se naučili od njih oziroma oni od vas?
Sodniki so takšni miškoti, še bolj, kot je videti na televiziji. Kdaj izpadejo malo dramatično, ampak zares ves čas želijo vsem samo pomagati in jih malce usmeriti. Naučil sem se ogromno detajlov, predvsem iz svojih napak in iz njihovih komentarjev mi je uspelo potegniti maksimum. Tudi za naprej. Ne vem, kaj so se sodniki naučili od mene, vem pa, da sem jih kar nekajkrat presenetil in navdušil. To si štejem v čast. V samem šovu so zelo objektivni in razen med kuhanjem nismo imeli stika. Verjamem pa in želim si, da bomo sedaj po oddaji še kaj sodelovali, skupaj skuhali in se spoznali v malce drugačni luči.
Pravite, da prisegate na italijansko kuhinjo. Kaj ima ta kuhinja, česar druge nimajo?
Preprostost, močno tradicijo in spoštovanje sestavin. Največ duše ima od vseh kuhinj. Največ pravil, ampak hkrati tudi največ svobode. Čuti se strast do hrane in uživanja v njej. Poudarek je na užitku ob hrani in pijači.
Od slovenskih jedi imate najraje krvavice s praženim krompirjem, kar je zanimivo. Kaj pa vampi, bi se našli na jedilniku?
Krvavice od babice so samo ene. In te so na voljo enkrat na leto po kolinah. Tudi pražen krompir, pripravljen na pravem štedilniku na drva v črni kozici iz emajla, ima poseben okus. In ravno ti detajli, to, da čakaš to obdobje, ko lahko poješ ta obrok in ni na voljo skozi ves čas – to mu daje ta posebni čar. Ne morem pa reči, da obožujem vampe. Ma, ko jih nardi nona po tržaško, jih z veseljem pojem.
Pred vrati je poletje, na jedilnikih bodo morske dobrote. Kaj bi nam pripravili morskega, če bi se vam najavili na obisk?
Najraje imam kakšno dobro svežo ribo, pečeno v pečici s krompirjem in mediteransko zelenjavo. Nič kompliciranja, samo ribe ne smeš prepeči. Najprej gresta v pečico krompir in zelenjava, na koncu pa riba, ki res ne potrebuje dosti časa.
Omenili ste ribe ... slišim, da jih lovita skupaj z bratom. Kaj vse se je že ujelo na trnek?
Vesel sem, da se je brat malo vrgel v ribiški hobi, ker prej nisem skoraj nič ujel. Sedaj z njegovim znanjem in opremo je ribištvo dosti bolj zanimivo. Ujela sva že marsikaj, ampak večinoma klasike naše obale. Orade, riboni, ciplji. Pozimi tudi kakšen kalamar ali sipa. Brancin pa, mislim, da je bil samo eden. In kot vsi ribiči, lokacij ne razkrivamo. (smeh)
Kako blizu pa ste si s sladicami?
Na splošno ne maram preveč sladkega, če že, pa imam rad doma pripravljene sladice. Obožujem tako čokolado kot sadje, pri sladicah pa nasploh cenim to, da so kremaste in sočne. Ne maram suhih sladic. Problem v MasterChefu je bil predvsem videz, saj doma tudi dosti pečeva s punco, ampak v glavnem v pekaču in velikih količinah, da potem razdeliva sladico med družino in prijatelje.
Kaj vam posledično pomeni naziv MasterChef ter kako boste v prihodnje izkoristili to izjemno izkušnjo in naziv?
Naziv in zmaga ne pomenita toliko kot potrditve mojega kuharskega znanja in vstopnica v svet kulinarike. V tej izkušnji sem začel oblikovati svoj stil, ki si ga želim še izpiliti z učenjem in dodatnim znanjem. Trenutno si želim več znanja v profesionalni kuhinji in kuhanju za večje število ljudi. Vse pa počnem za to, da bom čim boljše kuhal za goste na svoji kmetiji in za osebe, ki jih imam rad.
Kaj pa denarna nagrada? Pred šovom ste dejali, da bo šla za nakup kmetije?!
No ja, kmetijo sva že kupila, preden je nagrada prišla. Ampak potrebujeva še ogromno sredstev za obnovo in zagon dejavnosti. Niti centa ne bom porabil za nič drugega, ker sva imela od samega začetka v glavi, da je MasterChef nagrada za najino kmetijo. Trenutno se odpovedujeva vsem potovanjem in večjim praznovanjem, ker je celoten fokus na čim prejšnji vzpostavitvi kmetije.
Kakšni pa so načrti za prihodnost? Boste šli daleč stran od ponorelega sveta in se posvetili življenju na kmetiji?
Tak je cilj. Seveda želim izkoristiti to, kar sem dosegel. Ampak čez pet let se že vidim na kmetiji in upam, da bom ostal v mislih ljudi kot vreden obiska.
Kje vse vas bomo videli in morda kaj vašega tudi okusili to poletje?
Plani so, ampak niso še potrjeni. S sotekmovalci bomo kuhali po celi Sloveniji, če nas želite ujeti, pa predlagam, da nam sledite na družbenih omrežjih, saj bomo tam zagotovo vse objavili. Kuhali bomo na javnih dogodkih, lahko si nas pa tudi rezervirajo za kuhanje na domu ali privatne dogodke za podjetja – čeprav, termini se hitro polnijo.
