Včasih je za dober začetek dneva dovolj že prijazen nasmeh, topla beseda ali dobro povedana zgodba. In prav to vsako delovno jutro prinaša ekipa oddaje Dobro jutro na TV Slovenija. Voditelja David Urankar in Špela Močnik, ki s svojo energijo, spontanostjo in pristnostjo že zjutraj skozi televizijski zaslon vstopata v naše domove, sta postala nepogrešljiv del slovenskega vsakdana. V prijetnem razgovoru sta nam zaupala, kaj ju žene, kako ustvarjata oddajo, ki v sebi nosi toplino in aktualnost, ter zakaj so prav gledalci njuna največja inspiracija.
Voditelji jutranje oddaje pogosto začnete svoj delovni dan, ko večina ljudi še spi. Kako se pripravita na zgodnja vstajanja in kakšna je vajina jutranja rutina, preden pozdravita zveste gledalce?
David: Presenečeni bi bili, koliko ljudi začenja še prej kot mi. Velikokrat me sprašujejo, zakaj začenjamo »šele« ob sedmih, saj takrat že gredo od doma proti službam. Moja jutranja rutina? Biti kot nindža, se pravi čim hitreje in s čim manj hrupa oditi iz hiše. (smeh)
Špela: Uh, nimam nobene posebne rutine, razen da pred oddajo popijem prvo jutranjo kavo. Pa običajno se malo pošaliva, zato že nasmejana in dobre volje začneva oddajo.
Ali imata kakšen poseben ritual tik pred začetkom oddaje, ki vaju spravi v še boljše razpoloženje?
David: Mislim, da je pika na i jutranja kava, ki jo skuha naš rekviziter Aljoša. Včasih je bila to močna, stare šole turška kava. Zadnje čase se je malo polenil in nama iztisne kapsulo. Nič zato, namen šteje!
Špela: Malo se zbadava in šaliva, tako da včasih že težko zadrživa glasen smeh.
Kako pa izbirate teme in goste? Sta pri tem vključena tudi vidva ali vsebino pripravi uredniška ekipa? Vprašam, ker – saj vesta – pravijo, da je na naši televiziji ogromno ljudi …
David: V vsakem odnosu je treba vedeti, kdo ima zadnjo besedo. In jaz seveda potrdim vse, kar predlaga Špela. Kar pa zadeva našo televizijo, že Ježek je ob vprašanju, koliko ljudi dela na RTV, rekel nekaj v stilu: »Malo manj kot polovica.«
Špela: Jaz sem voditeljica in poleg tega redaktorica, tako da v sodelovanju z urednico sama izberem vse teme in goste. Pripravim torej vsebinske iztočnice za vse pogovore, poiščem in pokličem goste, velikokrat pa gledam tudi, da izbiram teme in goste, ki so nama bolj pisani na kožo. Pa z Davidom vsakič po oddaji že debatirava, katere teme bi imela v naslednji oddaji, si deliva ideje …
Oddaje v živo prinašajo vrsto nepredvidljivih situacij. Kaj je po vajinem mnenju največji izziv pri vodenju programa v živo in kako ga premagujeta?
David: Meni je največji izziv, hkrati pa pri tem najbolj uživam, ko pokličejo gledalci. Tu nikoli ne veš, kam bo tema zaplula. Paziti je treba na spoštljivost, raven komunikacije in tematiko. So pa takšni kontakti dodana vrednost oddaje v živo.
Špela: Meni je oddaja v živo izziv in v tem uživam, precej bolj, kot če se kdaj snema vnaprej. Največji izziv je, ko gre kaj narobe, takrat pride na plan improvizacija in moraš rešiti situacijo. Tedaj prav pride tudi voditeljska in novinarska kilometrina.
Veliko gledalcev se zjutraj prebudi tudi ob vajinih glasovih. Kakšen je občutek vedeti, da mnogim v Sloveniji s svojim vodenjem pričarata prijetnejši začetek dneva?
Špela: Meni vsak odziv gledalcev veliko pomeni, tudi pozitivna kritika, le tako lahko napredujemo. Upam in verjamem, da smo res najboljša jutranja družba.
David: To me vedno znova preseneča in zaradi tega tako rad vodim Dobro jutro. V studiu ni gledalcev in pravega občutka med oddajo nimaš, ga pa dobiš, takoj ko greš na malico, v trgovino, ko pridejo sporočila na Instagramu in Facebooku. Še kako drži, da brez gledalcev ni oddaje – in ni voditeljev.
Oddajo vodita že vrsto let. Kako vzdržujeta svežino in energijo pri tako zgodnjem jutranjem urniku?
Špela: Svežina in energija prideta iz dejstva, da imamo našo oddajo še vedno zelo radi oziroma jo radi ustvarjamo. In če nekaj delaš s srcem, verjamem, da pridejo tudi rezultati. In to je dobra oddaja, da se trudimo poiskati teme in goste, ki so gledalcem zanimivi.
David: Za triurno oddajo (nekoč je bila celo štiriurna, op. p.) je treba imeti nekaj kondicije. Ni to maraton, tudi delo ni fizično zahtevno. Je pa adrenalin, ki je na visokem nivoju, in pulz, ki te po malem izčrpava. Meni pomagata kakovosten spanec in karseda aktiven življenjski slog.
Kateri je najbolj stresen in kateri najbolj zabaven del v oddaji?
David: Najbolj stresno je, če gosta ni. Tudi to moraš vzeti v zakup, ko delaš v živo. Kdo zboli večer prej, spet drugi obstane v jutranji prometni konici, tretji pozabi, da je to že ta teden. (smeh) In potem globoko vdihneva, se spogledava in rešujeva. Meni so najbolj zabavni spontani trenutki z ekipo. Mogoče se kaj zgodi nama v studiu ali pa snemalcu, velikokrat naju nasmejijo sporočila iz režije …
Špela: Meni ni nič posebej stresno, kot rečeno, v vsaki oddaji uživam. Najbolj zabaven del pa, ko s kakšno šalo zbodem Davida in ne ve, kaj bi mi odgovoril. (smeh)
Gledalci pogosto poznajo samo končni izdelek, ne pa tudi vseh »trikov in postopkov«, ki stojijo za njim. Kakšno je vajino sodelovanje z ekipo v ozadju, od tehnikov do producentov, in kako pomembna je ta povezanost za uspešno izvedbo oddaje?
David: Res je, midva sva tista, ki stopiva pred kamero. A če ekipa ne bi priklopila luči, kamer, če ne bi imela podpore v režiji, grafik, rekvizitov, maske in frizure, z nama ne bi bilo tega intervjuja. Hvala vsej ekipi, da stojijo ob nama, tudi ko imava kakšno od svojih muh. Ja, vsi voditelji jih imamo. (Smeh)
Špela: Zelo. Treba je vedeti, da pri vsaki oddaji Dobro jutro skupaj z režijo in produkcijo sodeluje okoli 50 ljudi. In če ne bi dobro sodelovali, bi to gotovo vplivalo na kakovost. Pomembno je dobro sodelovanje z režiserjem, snemalci, tonskimi mojstri, ustvarjalci luči, maskerkami, res prav vsak doda svoj košček k oddaji. Treba je vedeti, da triurna oddaja v živo ni šala in mora na vseh straneh vse delovati, sicer bi bilo hitro videti slabo.
Imata morda kakšno zanimivo anekdoto iz zakulisja oddaje, ki bi jo želela deliti z nami?
David: Jaz imam ogromno zabavnih anekdot, ampak bi se rad s Špelo še naprej tako uspešno razumel, tako da jih bom raje zadržal zase. (smeh)
Špela: Hm, tako na hitro se spomnim dogodka, ko je bil pred leti v Ljubljani rahel potres, midva z Davidom pa sva bila sredi snemanja božične oddaje. In še glasbeni nastop je ravno potekal. Tresle so se luči v studiu, cel studio je malo »zrukalo«, mi smo se kakšnih 10 sekund zmedeno gledali in kar snemali naprej. Na srečo je bilo hitro konec. (smeh)
Če bi lahko izbrala eno stvar, ki bi jo gledalci presenetljivo izvedeli o zakulisju priprave na Dobro jutro, kaj bi to bilo?
Špela: Da priprave na oddajo potekajo ves teden, ves čas moraš biti na preži za dobrimi zgodbami, v novinarstvu nikoli ni konec službe.
David: Špela vedno zamuja. Vedno. In tega nikoli ne prizna. Nikoli. (smeh)
Vsako delovno jutro jutranjiki sprejmete v studio različne goste z različnih področij. Vama je kateri v zadnjem obdobju še posebej ostal v spominu in zakaj?
David: Menim, da je oddaja tako dobra, kot so dobri gostje. Ti dajo razgibanost in vsebino. Seveda je treba izbrati pravo tematiko in vprašati prava vprašanja, a če bi bila tri ure na dan samo midva, bi se naju kmalu naveličali. (smeh)
Špela: Jaz vedno rada delam rubrike o športu, knjigah in filmih, to mi je res blizu. Težko bi koga izpostavila, ker je bilo toliko simpatičnih gostov, od Lile Lapanje, Američanke, ki zdaj smuča za Slovenijo, do Arneta Hodaliča, ki bi ga lahko poslušala eno uro, in še vsi glasbeni gostje. Uh, veliko imamo dobrih gostov.
Poleg resnih tem gledalci obožujejo tudi lahkotnejše, zabavnejše trenutke. Kako se lotevata iskanja ravnovesja med informativnostjo in zabavo v oddaji?
Špela: Velikokrat izhajam tudi iz sebe in moje okolice, ko spremljam, kaj koga zanima, katere teme se v kakšni družbi pogosto pojavljajo med pogovorom. Pri vseh temah poskušam gledati tudi z vidika, kaj gledalcem kot nacionalna televizija moramo ponuditi, zato vedno zagovarjam, da so tudi zabavne vsebine lahko informativne.
David: Seveda se zavedava, kje se lahko pošaliva in katere teme tega pač ne dopuščajo. Življenje je že tako na trenutke preresno, da pa se ne bi, takrat ko lahko, malo pošalili, sprostili ...
Kaj najraje počneta, ko nista vpeta v priprave na oddajo? David, vi ste vpeti v mnoge projekte …
David: Trenutno še okrevam po poletnem padcu s kolesom, drugače pa rad s kolegi igram košarko, komaj čakam zimsko sezono, da gremo z družino na smučanje.
Kaj pa vi Špela?
Špela: Uh, mene toliko stvari zanima, da ima dan zame premalo ur. (smeh) Poleg dela na televiziji vodim prireditve, se posvečam družini in se ukvarjam z različnimi športi … Če si dovolj radoveden, te zanimivi projekti vedno najdejo.
Mimogrede, David, pred časom ste imeli hudo nesrečo. Kaj se je sploh zgodilo, če na hitro osveživa, in kako ste danes, je vse v redu?
David: Sem v redu, hvala za vprašanje. Sčasoma se bo vse zacelilo, sem jo pa glede na situacijo res dobro odnesel. Zahvala gre zdravstvenemu osebju, čeladi in JH-ekipi pri rehabilitaciji.
Špela, ste imeli tudi vi kakšno podobno situacijo kot David?
Špela: V zadnjem času na srečo ne, sem pa tudi doživela hud padec s kolesom pri vožnji na spustu (downhill, op. p.), boleča rebra, ki so me spremljala kar nekaj časa.
Te dni prestolnice po svetu že dobivajo praznično podobo. Kako je pri vama doma? Kdaj se začne veseli december in kdo poskrbi za domačo okrasitev?
David: Obožujem praznike in smrečico vedno okrasimo skupaj. Pod budnim Ajdinim očesom, saj ima ona pri nas najbolj izdelan čut za estetiko. Jaz pa poskrbim, da je svetleč jelenček na balkonu in da vse lučke svetijo, kot morajo.
Špela: Pri nas sem jaz odgovorna za okrasitev in vsako leto navlečem nove lučke, še posebej zunaj bi rada naredila še več, a me mož malo »bremza«. Pa tudi v hiši poskušam pričarati malo tega ozračja že na začetku decembra, všeč mi je, ko je vse okrašeno, en mesec v letu.
Kaj vama v prazničnemu obdobju, ki ga vsi komaj čakamo, najbolj pričara nasmeh v očeh?
David: Mogoče ravno to, da smo skupaj. Konec leta je pri meni, kar zadeva vodenje dogodkov in večerne odsotnosti, kar zahteven. Ko se vse skupaj prevesi v drugo polovico, pa »zadihamo«, postavimo smrečico, gremo z dedkoma in babicama na smučanje ter se prepustimo prazničnemu vzdušju.
Špela: Da si vzamemo več časa za druženje z bližnjimi, z družino in prijatelji, včasih je december tudi dober izgovor za srečanje s kom, ki ga že nekaj časa nismo videli. Vedno več dam na bližnja druženja, bolj poredko hodim na vse možne zabave. Pa vsakoletni sprehod z otroki po okrašeni Ljubljani, ko gremo prvič, je vedno magično.
