Mario Galunič zadnjih pet let ob sobotah zvečer na TV Slovenija 1 gledalce navdušuje v vlogi voditelja kviza Joker, ki je med najbolj spremljanimi rednimi oddajami Televizije Slovenija. V sezoni 2022/23 je namreč vsaj del kviza videlo kar 1.130.300 različnih gledalcev oziroma 59,1 odstotka Slovencev, povprečno pa ga je spremljalo 9,7 odstotka ali 184.800 gledalcev, kar je 22-odstotni delež vseh gledalcev televizije. Takšnega velikanskega uspeha spomladi 2019 ni nihče pričakoval, rezultat pa po Marievem mnenju priča o tem, da gledalci obožujejo dobre, napete, zabavne in poučne kvize za vso družino.
Konec septembra ste z oddajo vstopili že v deseto sezono. Se vam zdi, da znanje spet postaja cenjena vrednota?
Vsekakor se trudimo, da bi to sporočilo poslali našim gledalcem. Ne vem pa, koliko lahko televizija spremeni splošne družbene trende. Meni osebno se namreč zdi, da znanje in sposobnost prepogosto ne odpirata veliko vrat, da so postale pomembne druge reči, a to je že druga tema, morda za bolj resne debate.
Na katera znanja ste sami najbolj ponosni?
Vsekakor sem zelo ponosen na svojo izobrazbo, ki mi je v življenju koristila bolj, kot sem kadarkoli upal pomisliti. Sem profesor slovenščine in sem suveren, ko govorim, ko pišem, ko se pač izražam v svojem maternem jeziku. Za TV voditelja je to zelo pomembno znanje. Seveda sem se moral po študiju naučiti še marsičesa, a temelji so ostali.
Dandanes se sicer da skorajda vse informacije zelo hitro poiskati na spletu. Tudi vi zaradi tega ne hranite v glavi več toliko podatkov, kot ste jih nekoč (recimo naslove, telefonske številke, rojstne dneve ipd.)?
Seveda, sem žrtev 21. stoletja. Splet, telefonček, umetna inteligenca, vse to so podaljški naših možganov, če ne kar nadomestki. Malo se upiram, a ne povsem. Splet me namreč še vedno fascinira, v njem najdem vse, kar me zanima. In skušam ga izkoristiti za učenje, za svojo rast.
Odgovor na katero vprašanje ste nazadnje iskali na spletu?
Nazadnje sem preverjal, kakšne so šanse, da se vojna v Izraelu kmalu neha. Imam namreč letalsko karto za Tel Aviv in se bojim, da tja ne bom odpotoval in da jo bom vrgel stran. Splet namreč ni (bil) optimističen.
S kakšnimi vprašanji pa imajo običajno največ težav tekmovalci?
Vsekakor so najmanj priljubljena naravoslovna vprašanja. Fizika, kemija, matematika in podobno. Slovenci smo bolj družboslovni tipi, sem opazil. Prav tako je popularna kultura kar bavbav. Kdor srka znanje iz knjig in dokumentarcev, bolj redko ve, katera igralka je bila s kom poročena in koliko otrok ima.
Opažate sicer, da tekmovalci prihajajo bolj pripravljeni, kot so v prvi sezoni?
Mislim, da ne, ker se na kviz enostavno ne da pripraviti. Prideš s tem, kar imaš. In to je dovolj. Morda pa se na kviz prijavljajo drugačni tekmovalci kot v prvi sezoni. Vedo, kaj jih čaka in kakšen je Joker, in zato se nekateri lažje, drugi pa težje odločijo za prijavo. Včasih smo lahko z avdicij povabili približno 15 odstotkov prijavljenih na oddajo, zdaj je ta delež vsaj dvakrat večji.
Se po vaših opažanjih tekmovalci bolj prijavljajo zaradi zabave in preverjanja svojega znanja ali jim je glavni motiv denar?
Tekmovalci so zelo različni in tudi njihova motivacija. Večina pride brez izdelanega načrta, kako bodo igrali ali taktizirali. Pač pridejo in bo, kar bo. V trenutku, ko vidijo, da bi lahko zaslužili zares veliko denarja, postanejo bolj pozorni in fokusirani, pogosto začnejo delati napake, ki jih sicer ne bi. Redkim je vseeno, koliko bodo zaslužili, a se najdejo tudi taki. Te oddaje so najbolj sproščene.
Kaj bi vi naredili z glavnim dobitkom?
Brez premisleka, ves denar bi investiral v potovanja. Večina tekmovalcev pove, da bi tudi oni storili isto. Za odkrivanje sveta mi pač nikoli ni bilo žal denarja in nikoli ga ni dovolj. Za 20.000 evrov bi lahko videl pol sveta, najbrž bi moral vzeti neplačan dopust in oditi za pol leta okrog sveta. Sliši se dobro.
Dobro pa je tudi, da so tekmovalci v kvizu sproščeni. Na kakšen način jih skušate pred oddajo spraviti v to stanje?
Jaz vse tekmovalce obiščem v garderobi pred snemanjem in jim povem, da se jim ne bo nič hudega zgodilo, da sem na njihovi strani in da so doslej vsi preživeli. In da bodo tudi oni. To že pomaga. Pa tudi med snemanjem jih ves čas sproščam, sem do njih prijazen, in ko to začutijo, jim je lažje, se sprostijo in pogosto pozabijo, da so na snemanju.
Verjetno tekmovalce vsaj malo pomirja tudi opora sotekmovalca. Koga bi vi izbrali na to mesto?
Če bi jaz tekmoval, bi izbral najbrž sodelavca Ambroža iz redakcije, ker vem, kako široko je njegovo znanje, in bi bil z njim najbolj miren. Se mi zdi, da mi ne bi uspelo prepričati nikogar iz družine ali kroga prijateljev.
Kaj pa vas običajno najbolj pomiri v zasebnem življenju?
Mene pomirjata tišina in narava. V drugi vrsti so knjige, gledališče in dobri filmi ali serije. Z leti mi druženje z ljudmi manj pomeni in se praviloma izogibam zabavam in velikim družbam. In tako sem vse pogosteje v naravi s svojim kužkom. Ni lepšega.
