Intervjuji

»Podpiramo mlade slovenske umetnike in sodelujemo z vrhunskimi ustvarjalci«

Katja Bitenc
26. 10. 2023, 08.48
Posodobljeno: 26. 10. 2023, 09.10
Deli članek:

Prešernovo nagrado je dobil že v svojih študentskih letih. Sodeluje z vsemi slovenskimi orkestri, njegovo umetniško delovanje pa sega tudi čez slovenske meje; dirigira v Angliji, Avstriji, Italiji, Kazahstanu, Češki, Nemčiji in na Hrvaškem.

Darja Štravs Tisu
Marko Hribernik: Umetniški direktor SNG Opera in balet Ljubljana, ki sodeluje z orkestri doma in v tujini, je svojo pot začel kot pianist na ljubljanski Akademiji za glasbo.

To je umetniški direktor SNG Opera in balet Ljubljana Marko Hribernik. Svojo glasbeno pot je začel kot pianist na ljubljanski Akademiji za glasbo, kjer je z odliko diplomiral v razredu profesorja Acija Bertonclja, leta 2004 pa z najvišjo oceno s koncertom v zlati dvorani dunajskega Musikvereina magistriral na dunajski Univerzi za glasbo pri profesorju Urošu Lajovicu.

Kakšno vizijo zasledujete kot umetniški direktor Opere?

Naš program je pester in dinamično uravnotežen, saj združuje bogato tradicijo in sveže trende. Zavezani smo, da podpiramo mlade slovenske umetnike in sodelujemo z vrhunskimi ustvarjalci. Hkrati se odpiramo svetu in se povezujemo z drugimi uglednimi umetniškimi ustanovami v tujini. Naša vizija vključuje tudi širjenje opere v manj razvite dele Slovenije, dostop do te umetnosti namreč želimo omogočiti čim več ljudem.

Darja Štravs Tisu
Glasbeno-scenski oratorij, ki ponuja celostno doživetje senzoričnega gledališča in prepleta čutenje z vsemi čutili.

S kakšnim namenom ste zastavili letošnji repertoar? Imajo predstave povezovalno nit?

Osnovno vodilo je stilna pestrost, pri čemer izbiramo predstave različnih glasbenih smeri in jezikovnih področij. Seveda upoštevamo tudi produkcijske zmožnosti naše hiše. V letošnjem programu boste lahko uživali v širokem spektru glasbenih doživetij, ki segajo od slovenske komične opere Miši v operni hiši Alojza Ajdiča v družbi romantične operete Franza Lehárja Dežela smehljaja do francoske romantike in Massenetovega Wertherja ter italijanskega opernega bisera Puccinijeve La boheme. Ob posebni priložnosti, 100. obletnici smrti Giacoma Puccinija, pripravljamo poseben abonma, ki vključuje obnovo predstav Tosca in Madama Butterfly, pa tudi opero Gianni Schicchi v sodelovanju z Akademijo za glasbo v Ljubljani. Zadnja premiera v sezoni bo Mozartova Cosi fan tutte v koprodukciji s HNK Zagreb.

Ali se vaš osebni okus prepleta z izborom predstav?

Pred osebnim okusom dajem prednost temu, kar je za naše občinstvo najboljše, predvsem v smislu opernih preferenc. Ko izbiram predstave, imam v mislih naš umetniški ansambel.

Kako je s popularizacijo opere med mladimi? V enem od prejšnjih intervjujev ste omenili, da je to eden najpomembnejših vidikov vaše umetniške vizije – na kak način pritegniti mlade.

Opera mlade pritegne predvsem z nastopi mladih pevcev. Zaradi trenutne zakonodaje v operi ni zadostnih mest za zaposlitev mladih solistov, ki so za nas zelo pomemben kader. Kljub temu se trudimo, da dajemo mladim slovenskim pevcem, dirigentom in režiserjem čim več možnosti. Mlademu občinstvu želimo opero predstaviti tudi na različne načine, ne samo s predstavami, ki so jim namenjene, temveč tudi z drugačno ponudbo. Zelo se je na primer prijela predstava Prvi stik z opero, ki je namenjena najmlajšemu občinstvu.

Od 26. do 28. oktobra bo na sporedu glasbeno-scenski oratorij Rekviem francoskega mojstra Gabriela Fauréja, s katerim boste počastili čas vseh svetih.

Darja Štravs Tisu
Program združuje tradicijo in nove trende, s poudarkom na podpori mladim slovenskim umetnikom in sodelovanju z vrhunskimi ustvarjalci ter povezovanju z mednarodnimi umetniškimi ustanovami.

Tako je. Fauréjev Rekviem, ki je eden najbolj optimističnih v evropski oratorijski literaturi, nas vodi skozi smrt v življenje in raj. Glasbi Rekviema bomo dodali nekaj najlepših skladb Fauréjevega skladateljskega opusa, ki bodo zaokrožile zgodbo življenja in smrti, potovanja duše, ki se nazadnje potopi v večno svetlobo. Kljub veliki drami smrti, s katero se soočamo vsak dan, življenje teče dalje, nemoteno, kot da se ni nič zgodilo. Mogoče pa se res ni in je vse del velikega cikla, ki mu rečemo Življenje.

Kako ste zastavili oziroma prenovili predstavo? Kaj je po vašem največja posebnost izvedbe te predstave? Kot sem prebrala, so v trendu koncerti z vizualno-scenskimi poudarki – kaj si lahko gledalci in poslušalci obetajo?

V unikatnem projektu scenskega oratorija se bodo eterični Fauréjevi glasbi v izvedbi zbora, orkestra in solistov pridružili še balet, luč, scena in vonjave svetega lesa. Oder in dvorana bosta prežeta z mističnim vzdušjem, ki bo kot meditacija, pa tudi uvod v prihajajoče praznike ob koncu oktobra in začetku novembra, ko se dan skrajša in se na zemljo spusti somrak, ko se spomnimo svojih pokojnih in se srečamo z mislijo o svoji lastni minljivosti.

Darja Štravs Tisu
Opera mlade pritegne z nastopi mladih pevcev, ponuja pa tudi različne pristope za predstavitev opere mlajšemu občinstvu.

Kakšno sporočilo želite z izbiro predstave prenesti občinstvu?

Gre za celostno doživetje senzoričnega gledališča, kjer se prepleta čutenje z vsemi čutili: sluh, vid in vonj. Projekt je zagotovo posebnost na slovenskem kulturnem prizorišču. Vsi sodelujoči pa bomo vse tri predstave v naših srcih posvetili vsem nedolžnim žrtvam, ki ta trenutek umirajo v vojnah po svetu. V mislih imam predvsem Izrael.

Besedilo: Katja Bitenc, Foto: Darja Štravs Tisu

Zanimivosti

tenis žoga1
V hladnih mesecih

Teniška žogica na vrtu lahko pozimi reši življenje živalim

otroci tekmujejo, medalja
Obšolske dejavnosti

Tekmovanje daje otroku priložnost za ocenjevanje svojih sposobnosti

zračenje
Zračenje prostorov

Ne tvegajte okužb in alergij zaradi slabega zraka

profimedia-0941886169
Fotografija dneva

Pande zasedle letališče v Hongkongu

rep49-2024_naslovka
Zanimivosti

Lovci na upokojence: politična ozadja upokojenskih strank Vlada Dimovskega, Karla Erjavca in Pavla Ruparja

Andrej Vodušek, Sanja Brezočnik, Nejc Tisu, Štefan Šarkezi, Rok Pintar, Filip Koza
Pomembne mejnik

Rekord za Radio 1 80's: Slovenci vse bolj obožujemo hite iz osemdesetih