Kot je na novinarski konferenci povedal predstavnik selektorske in organizacijske ekipe festivala, sicer prevajalec, pesnik, založnik, urednik in pisatelj Brane Mozetič, se pri festivalu trudijo, da filmsko zaobjamejo ves svet. Ob tem je izpostavil, da bosta letos na festivalu na ogled tudi dva afriška filma z LGBTQ tematiko, ki so sicer redki. Kar nekaj filmov, ki bodo na ogled na letošnjem LGBT festivalu, je bilo že nagrajenih na uglednih mednarodnih filmskih festivalih, kot sta Berlinale in Sundance.
Podelitev festivalskih nagrad, rožnatih zmajev, bo v soboto zvečer, 16. decembra. Tričlanska mednarodna žirija, ki jo sestavljajo južnokorejski filmski producent in distributer Dave Kim, brazilska raziskovalka in aktivistka Clara Lhullier in slovenska umetnica Ana Čigon, bo izbirala najboljši igrani film, občinstvo pa bo z glasovanjem izbralo najboljši celovečerni film.
Znan je že dobitnik rožnatega zmaja za najboljši slovenski kratki film, ki ga letos prejme animirani film Alma, neuklonljiva ženska o slovenski pisateljici in svetovni popotnici Almi Karlin. Osnova za film je bila slikanica Huiqin Wang in Milana Dekleve Mala Alma na veliki poti, pri filmu pa se je pridružil še vizualni umetnik in animator Andrej Kamnik.
V fokusu festivala je letos sicer južnokorejski film. Na ogled bo tudi nekaj slovenskih filmov.
S tem filmom se bo letošnji festival v soboto zvečer tudi začel. Sledil bo danski film Venerin učinek. Poleg Ljubljane si bo mogoče nekatere festivalske filme ogledati tudi v Slovenj Gradcu, Idriji, Ptuju, Kopru, Mariboru ter Bistrici ob Sotli.
Iz Slovenije prihajajo tudi dokumentarni film Zastavnice_ki režiserja Mihe Mohoriča, ki prinaša osebne zgodbe osmih posameznic_kov in njihov odnos do mavrične zastave, simbola tudi ljubljanske Parade ponosa, in kratka filma Trije režiserja Simona Moea ter Kam zginevamo lezbijke, ko ostarimo režiserke Andreje Gomilšček.
Na festivalu se bodo letos spomnili češko-slovenskega režiserja Františka Čapa in lani umrlega režiserja amaterskih filmov Stanka Josta. Čapkov dokumentarni portret prinaša film Čap-trenutki odločitev v režiji Urbana Arsenjuka. Na ogled bodo tudi Jostovi Dečki iz leta 1976, ki so prvi slovenski homoerotični film. Med festivalom bodo v Slovenski kinoteki tudi odprli razstavo o Jostu.
Mozetič je za STA na vprašanje o aktualni produkciji slovenskih LGBTQ filmov odgovoril, da je slovenski filmski svet na nek način zadržan do te teme in da je to mogoče zato, ker je slovenski filmski svet dolga leta bil moška domena. V nekaterih pogledih bolj liberalnih 70. letih minulega stoletja sta se poleg že omenjenega Josta te teme upala dotakniti predvsem Boštjan Hladnik in deloma Vojko Duletič. V sedanjem času obstaja po njegovem nekaj aktualnih prikazov te tematike, a so te strahovito homofobne, je dodal.
"Zares se ponašamo samo z enim lezbičnim filmom Varuh meje, z enim odkrito gejevskim filmom Posledice in zdaj še z dokumentarcem, ki je nastal lani," je še povedal Mozetič.
Letošnji festival LGBT filma se bo končal z ljubljencem občinstva na številnih festivalih, francoskim filmom Nekaj s temi lažmi, ki govori o pisatelju Stephaneju Belcourtu. Slednji se prvič po dolgih letih vrne v rojstno mesto, kjer spozna sina svoje prve ljubezni.
