Brkati stric Clarence LeRoy Van Cleef Jr., znan bolj kot Lee Van Cleef, se je rodil 9. januarja 1925 v Somervilleu v New Jerseyu. Mama Marion je bila koncertna pianistka, oče Clarence LeRoy Van Cleef pa lekarnar. Oba starša sta bila, kar kaže že priimek, nizozemskega porekla. Pri 17 letih je končal srednjo šolo in se 1942 vključil v ameriško mornarico. Po uvodnem urjenju je pristal na malem rušilcu in zatem minolovcu USS Incredible, kjer je delal s sonarjem. Ladja je patruljirala po karibih in bila potem prestavljena v Sredozemlje, kjer je sodelovala pri izkrcanju v južni Franciji poleti 1944. Januarja 1945 so pomagali Sovjetski mornarici čistiti morje okoli Sevastopola na Krimu, po koncu vojne pa se je ladja vrnila v bazo na Siciliji. Ko je 1946 zapustil mornarico, je Van Cleef že imel kar nekaj priznanj, odlikovanj in medalj. Po vrnitvi domov je delal kot uradnik in se ljubiteljsko in amatersko začel ukvarjati še z igranjem.
Kmalu dobil tudi svojo prvo odrsko vlogo v igri Naše mesto v Clintonu v New Jerseyu. Star nekaj čez 20 let je vedel, da ga veseli igra, zato se je začel udeleževati tudi avdicij za druge vloge. Naslednji korak je bil lik boksarja Joea Pendletona v predstavi Nebesa lahko počakajo. Njegove nastope so spremljali skavti, ki so bili kmalu navdušeni nad Van Cleefovim izrazitim igranjem. Eden od njih ga je potem pospremil v New York do Maynarda Morrisa, agenta MCA, ki ga je spravil v Alvin Theater, kjer je zaigral v predstavi Gospod Roberts.
Še ko je bil uradnik, je dobil možnost igranja na odru, vendar bi moral biti na voljo takoj. Van Cleef je povedal, da ima dvotedenski odpovedni rok in da žal ne bo šlo, a v gledališču niso bili pripravljeni čakati. Ko je za to slišal njegov nadrejeni, mu je pomagal tako, da ga je nemudoma odpustil.
Naslednji korak - film
Zdaj na seznamu velike firme, je Van Cleef kmalu debitiral tudi na filmu. Ob ogledu Gospoda Robertsa v Los Angelesu ga je videl producent Stanley Kramer in ga povabil k snemanju vesterna Točno opoldne (1952) z Garyjem Cooperjem. Kramer je sprva Van Cleefu namenil vlogo namestnika šerifa. Vendar bi moral za to vlogo Van Cleef popraviti svoj rahlo nenavadno nos, kar pa je igralec odklonil in raje postal tihi revolveraš Jack Colby. Sledile so vloge v glavnem hudobcev in nasilnežev, od Tony Romana v Kansas City Confidental (1952) pa vse do vrhunca 14 let pozneje v Dober, grd, hudoben (1966) Sergia Leonea. Ob vesternih in znanstveno-fantastičnih filmih so bili trije njegovi zgodnji filmi tipični predstavniki film noira – ob Kansas City Confidental še Vice Squad (1953) in Velika kombinacija (1955). Leta 1952 je Van Cleef debitiral tudi na televiziji v epozodi Formula strahu letalske serije Kralj neba. Med 1953 in 1955 je nastopil v šestih delih otroškega vesterna Pustolovščine Kita Carsona, povabljen pa je bil tudi v serijI Range Rider in Lone Ranger. 1954 je v seriji Zgodbe stoletja zaigral Jesseja Jamesa.
Človek s pištolo
V petdesetih so bile vestern serije zelo priljubljene na ameriških televizijah in v mnogih je gostoval igralec iz New Jerseya – Annie Oakley (1955), Čudežni konj (1955), Pogumni orel (1955), 1958 pa je gostoval še kot jezdec rodea v seriji Privatni detektiv Richard Diamond. V revolverašu je med 1959 in 1962 nastopil v štirih različnih vlogah, dvakrat v ABC-jevem Tombstone Territoryju, in če naštevamo še malo – Veliki rop kočije, Zdravnik iz divjine, Rečna ladja, pa Išče se živ in mrtev in v epizodi Mavericka (1961), skupaj z Johnom Carradineom in Rogerjem Mooreom.
Tudi šestdeseta so se začela s serijami, med pomembnejšimi lahko omenimo Nedotakljive, Colt .45 in Mestni detektiv. Seveda niso manjkali niti filmi, svoj obraz je posodil tudi zlobcem v različnih vesternih kot so Pločevinasta zvezda (1957) in Obračun pri O.K. Corralu (1957). V večini filmov, bodisi vesternih ali gansterskih filmih, njegovi liki niso preživeli. 1960 se je pojavil celo v Bonanzi in 1961 v sedmi sezoni Zone somraka skupaj z Leejem Marvinom. Bil je negativec tudi v Mož, ki je ubil Libertyja Valancea (1962) Johna Forda skupaj z Johnom Wayneom in Jamesom Stewartom.
Končno slava
Sredi šestdesetih je bil naveličan priložnostnega igranja v serijah in je bil pripravljen svojo igralsko kariero obesiti na klin in se posvetiti slikarstvu in podjetju, ki ga je ustanovil skupaj z drugo ženo, potem pa je mimo prišel legendarni italijanski režiser in ostalo je, kot pravijo – zgodovina.
Za Leeja Van Cleefa je bila ključna Dolarska trilogija Sergia Leoneja. Italijanski režiser ga je 1965 povabil za protagonista ob Clintu Eastwoodu v filmu Za nekaj dolarjev več. Sledil je kultni špageti vestern, Dober, grd, hudoben (1966), kjer je igral glavnega negativca, Angel Eyesa. Z vlogami, ki jih je dobil pri Leoneju, je Van Cleef čez noč postal velika zvezda špageti vesternov, kjer je igral osrednje like in presenetljivo heroje: Obračun (1966), Smrt jezdi na konju (1967), Dan besa (1967) in Veliki dvoboj (1972). Imel je tudi glavno vlogo v Sabata (1969) in Vrnitev Sabate (1971).
Njegova zadnja vesterna sta bila Božja pištola (1976) in Kid Vengeance (1977), oba v italijansko-izraelski produkciji. Seveda ob udinjanju italijanskemu vesternu ni pozabil niti na domače, glavno vlogo je imel v Barquero (1970), El Condor (1970) in tretjem delu Veličastnih sedem (1972). Ponujena mu je bila celo vloga Vita Corleoneja v Botru (1972), a jo je moral zaradi natrpanega urnika odkloniti, mafijskega šefa pa je potem dobil Marlon Brando.
Van Cleef je menil, da je najboljša stvar, ki se mu je zgodila, da se je rodil s parom hudobnih oči. »Hudobni fantje so vedno bili moja domena. Videti sem hudoben, brez da se sploh trudim. Gledalci me sovražijo že v osnovi. Lahko bi bil odet v frak, pa bi še vedno veljal za pokvarjenega. V takih vlogah lahko narediš veliko več kot drugače. Filmi so polni igralcev, ki delujejo naravno, veliko težje je najti dobrega hudobca.«
Osemdeseta za konec kariere
Lee Van Cleef je osemdeseta leta začel ob Chucku Norrisu v pretepaškem filmu Octagon (1980), leto pozneje pa je dobil stransko vlogo v Carpenterjevem kultnem Pobegu iz New Yorka, kjer pošlje Snakea Plisskena na reševalno vlogo. Od tu naprej je njegova zvezda hitro zašla. 1984 je sodeloval kot vodja nindž v NBC-jevi seriji Mojster, ki pa je bila ukinjena po samo 13 delih. 1986 ga vidimo še ob Davidu Carradineu v Oboroženem odgovoru. Vsega skupaj je Van Cleef v 38 letih nastopil v 90 filmih in 109 epizodah v različnih televizijskih serijah.
Življenje …
Lee Van Cleef je bil poročen trikrat. Prvič se je poročil že pri 18 letih s Patsy Ruth Kahle, s katero sta imela tri otroke, Alana, Deborah in Davida, ločila sta se 1958. Njegov drugi zakon z Joan Drane je trajal od 1960 do 1974, tretji z Barbaro Havelone pa od 1976 do njegove smrti. V svoji karieri je imel kar nekaj nesreč, najhujša se je primerila 1958, ki ga je skoraj stala kariere. V prometni nesreči si je hudo poškodoval koleno, zaradi česar so mu morali odstraniti levo pogačico, zdravniki pa so menili, da ne bo nikoli več jezdil konja. Za igralca, ki igra v vesternih, prava katastrofa. Samo šest mesecev pozneje je bil spet v sedlu.
Poškodovano koleno ga je mučilo vse do konca življenja, okrevanje pa ga je za kar nekaj časa oddaljilo od igranja. Z drugo ženo Joan sta imela tudi podjetje za notranje opremljanje, sam pa je tudi slikal, prvenstveno morje in pokrajine. Večino življenja je preživel v Oxnardu v Kaliforniji, njegov drugi dom je bil na jugu Kalifornije, kjer je živel na koncu življenja. Imel je tudi počitniško hišico v Koloradu in kadar ni igral, je zbiral staro orožje in igral golf.
Ob petdesetletnici njegovega rojstnega kraja Somerville leta 1959 je Van Cleef pozdravil množico z vrha kočije in tudi pozneje, ko je bil že velika zvezda, je še vedno prihajal domov na obisk k mami, ji nakupoval hrano in poskrbel, da je imela lepo starost.
… in smrt
Konec sedemdesetih je Lee Van Cleef imel že resne težave s srcem in v začetku osemdesetih so mu vsadili srčni vzpodbujevalnik. Kljub temu je Van Cleef nadaljeval z delom vse do svoje smrti 16. decembra 1989, ko je bil star 64 let in se je zgrudil na svojem domu v Oxnardu v Kaliforniji zaradi infarkta. V tem obdobju je že imel tudi raka na grlu. Van Cleefa so pokopali v Forest Lawn Memorial Parku na Hollywood Hillsu. Napis na njegovem nagrobniku z nekaj besedami povzema vso njegovo kariero, kjer je igral negativce – Najboljši od slabih. 1983 je dobil svoje edino igralsko priznanje, Zlati škorenj za prispevek vesternu.
Na njegovem pogrebu je bilo veliko ljudi oblečenih v kavbojsko opravo, med njimi je bil tudi Clint Eastwood, ki je povedal, da je imel Van Cleef enega najboljših obrazov za filmsko platno – in da ne moreš dobrega protagonista v filmu brez močnega antagonista. To pa je bil Lee Van Cleef. Najboljši.
