Kralj Karel III. je 7. novembra opravil zgodovinsko dejanje: prvikrat po kronanju je v parlamentu opravil vsakoletno dolžnost, ki je bila nekoč naloga njegove matere, kraljice Elizabete II. Vse je bilo tako kot prejšnja leta, pa vendar je bilo v zraku čutiti spremembe. Kralj Karel in kraljica Camilla sta se do parlamenta pripeljala v zlati kočiji, ki pa je predelana, da ima zdaj vzmetenje in je ogrevana. Namesto da bi ju na ulicah pozdravljali veseli podaniki, pa sta slišala veliko vzklikov nezadovoljstva in videla protestne napise. »Not my king!« so Karlu III. očitali protestniki, med katerimi je bilo veliko mladih. Mladini se zdi Karel očitno prestar in nezmožen popeljati monarhijo v novo obdobje. Tudi njegovo zavzemanje za varovanje okolja in preprečevanje ogrevanja Zemlje jih ne prepriča.
Drugače so gledali na kraljico Elizabeto. Bila je del zgodovine, zato so jo spoštovali in ji sledili. Ugibanja, kako dolgo bo trajala vladavina kralja Karla III. in kdaj bo prestol predal svojemu nasledniku princu Williamu, postajajo vse glasnejša. Williama na slovesnosti v parlamentu ni bilo, ker je bil na obisku v Singapurju. Med paži, ki so med ceremonijo spremljali kralja, pa je tokrat manjkal njegov vnuk princ George. V šoli ima prav zdaj obdobje pisanja testov in ocenjevanja, zato se je moral doma učiti. Drugače pa je bil Karlov nastop v parlamentu izpiljen do popolnosti. Z imperialno krono na glavi in ogrnjen v kraljevsko ogrinjalo je nagovoril poslance ter prebral govor o smernicah za prihodnost (napisal mu ga je premier Rishi Sunak). Ob njem je brez slovesne krone, a z diademom na glavi, sedela kraljica Camilla. Nosila je isto obleko kot na kronanju, belo, izvezeno z zlatimi motivi cvetlic in njej tako ljubih psičkov. Da je varčna, so jo pohvalili državljani, ker ni zapravljala denarja za novo slovesno obleko. In z diademom, ki ga je podedovala po kraljici Elizabeti, je bila ravno tako dostojanstvena in kraljevska, kot bi bila s krono.
