Kaja Humski priznava, da je bilo leto 2024 prelomno, polno sprememb in novih začetkov. Kot samostojna podjetnica se je morala spoprijeti z nekaterimi drugačnimi izzivi, vendar se je naučila, da je v redu, če se stvari zgodijo spontano. »Kot samostojna podjetnica lahko razmišljam samo o tej specifični stvari in se dejansko dokazujem le sama sebi, kar se je trenutno izkazalo kot zelo dobro. Da povem iskreno, ni bila tako zelo velika sprememba, saj sem si pred tem 'pripravila teren'. V nekem trenutku sem pač morala izbrati eno pot, če sem želela ohraniti kakovost in svoje zdravje. Vsega skupaj je bilo preveč, poleg tega so se mi začele odpirati še druge zgodbe in vse me je zanimalo. Zato sem morala izbrati in videti je, da nas življenje včasih res v kaj takšnega prisili, da izbereš, se v bistvu prisiliš k razmišljanju in ugotavljanju, kaj je tisto, ob čemer zažariš in si napolniš dušo,« pravi simpatična pevka S.O.S. kvinteta, za katerega pravi, da je že šest let njena druga družina. Od skupine Fehtarji, s katerimi je prav tako kar lep čas sodelovala, pa se je jeseni poslovila.
Čeprav je zapustila šolske hodnike, kjer je delala štiri leta, ne pogreša učiteljskega poklica, saj še vedno poučuje. Svoje srce je našla v glasbenih šolah, kjer lahko v manjših skupinah ali individualno dela z mladimi pevci. Sodelovanje z glasbenimi šolami, kot sta GŠ Simple in Pop music center, ji omogoča, da se še bolj poglobi v svoje delo in ga opravlja s strastjo. »Že prej sem bila srčna učiteljica, rada sem delala z otroki, jih poslušala, jim svetovala, jim pomagala – sicer z dvajsetimi ali več učenci v razredu, zdaj pa ena na ena, kdaj pa kdaj so vaje skupinske. In ta sistem me navdihuje in mi vliva moč za nove izzive. Nisem tako velika perfekcionistka v načrtovanju. Sem pa perfekcionistka pri delu z učenci in takrat, ko stopim na oder z bendom – takrat pa ne glede na to, kako se počutim, oddelam stoodstotno.«
Okroglih 30
Letos je praznovala tudi okroglih trideset let in praznovanje ji bo ostalo v lepem spominu, saj so ji prijatelji pripravili nepozabno presenečenje. »Presenetili so me s plakatom pred hišo in mi kupili jazbečarke, kar je bilo največje presenečenje. Na dom so prišle s svojimi partnerji tudi moje najboljše prijateljice in tako smo v krogu najbližjih pojedli tudi tortico in imeli majhen piknik. Nato sem za mojo družbo, s katero preživim res veliko časa, naredila še en piknik, kjer seveda ni manjkalo glasbe, športa, hrane in pijače. Ta pa je malo dlje trajal in tudi vreme nam je služilo – imeli smo prijetnih 35 stopinj Celzija,« smeje se pripoveduje Štajerka, ki je okrogla številka ni prav nič vznemirila. »Še vedno ostajam enaka Kaja, ki je rada glasna, včasih malo otročja, zabavna in predvsem srčna. Okoli sebe ohranjam enake ljudi, ki jih obožujem in jim zdaj s tem, ko imam samo eno službo, lahko podarim več svojega časa,« poudari in razloži, da svoje življenje vidi kot polno priložnosti za rast in ustvarjanje spominov, pri čemer so ji najpomembnejši glasba in prijatelji. Pa seveda ljubezen.
Usojena ljubezen
Ljubezen je našla v vinarju Mihi Založniku in pravi, da se ji je zgodila na prvi pogled, njuna zgodba pa se je začela razvijati na večerji ob morju, kjer sta se takoj ujela. »Pravzaprav sva se poznala pred tem že kar nekaj let, vendar samo na videz. Pela sem na poroki njegove sestrične in takrat sva se – baje, po njegovih besedah – prvič pogovarjala. Nato pa sva se ves čas spremljala prek družbenih omrežij. Vmes smo se tudi nekajkrat videli in vedno mi je bil zanimiv, ampak nikoli nisva dejansko 'kliknila'. Za letošnji 1. maj pa sem šla na morje k prijateljici in njenemu partnerju Dejanu Krajncu in ravno Dejan je poklical Miho, naj pride na večerjo. Prišel je in od takrat naprej, ko se je prvič usedel poleg mene, se nisva nehala pogovarjati,« pravi Kaja, ki jo je Miha očaral s svojo umirjenostjo in občutkom varnosti. »V bistvu sem že takoj vedela, da je to to. In pustila sva, da stvari potekajo, ne da bi jih ustavljala. Vseeno nisva več rosno mlada in sva rekla, da poskusiva.«
Čez poletje sta bila veliko na morju, zdaj v tem prazničnem času pa imata oba res veliko obveznosti, tako da sta najraje doma, pred kaminom, s kozarcem vina v roki ali pa si kaj skuhata. Seveda že živita skupaj. »Jaz sem se preselila k njemu, mi je precej hitro zaupal in dal ključe, da ga nisem ponoči budila, ko sem prihajala z nastopov. To je naredil tako mimogrede. Ampak je že vedel, zakaj,« se nasmehne.
Miha, ki prihaja iz štajerske vinarske družine z bogato tradicijo, ji počasi odpira tudi vpogled v svet vin. »Zame je to nova preizkušnja, saj sem prej vedela samo to, da obstaja belo in rdeče vino. Poleg tega sem prej pila le slajša vina in jih mešala s še bolj sladkimi pijačami. Miha pa je ta moj pogled obrnil na glavo – razložil, kako se vino pridela, kako zori, kako se okuša, kaj se zazna na nosu, kaj ob vinu začutiš … Zdaj se mi je okus spremenil in najraje poprimem za kozarec zorjenega rdečega vina. Sicer sem še vedno na začetku, vendar me stvari zanimajo in Miho podpiram, da bo še bolj uspešen. Zato grem tudi, ko imam čas, z njim na vinske festivale in dogodke, da mu pomagam in se seveda hkrati od njega in preostalih vinarjev učim o vinu.«
Njuni različni karierni poti prinašata izzive, vendar sta oba umetnika, ki se podpirata in razumeta, da je pomembno delati tisto, kar te osrečuje. Delita si ljubezen do plesa, vina, dobre hrane in družbe. »Oba imava rada dobro vino, hrano in družbo, prijatelje. Podobna sva si tudi v tem, da imava rada šport, morje in smučanje. Razlikujeva pa se v tem, da je Miha velik perfekcionist na vseh področjih, jaz pa le na odru in pri delu z učenci. Miha je jutranji tip človeka, jaz nočni. Obema pa je pomembno, da delava to, kar imava rada, in da vsak dan živiva polno življenje.«
Njune skupne sanje so tudi, da si ustvarita družino. »Mislim, da so najine sanje takšne kot pri večini ljudi. Ustvariti si družino, se čim več pogovarjati in dogovoriti, ustvarjati spomine, predati znanje na potomce, biti zadovoljna, delati to, kar ljubiva, in da ostaneva takšna, kot sva. Preprosta in srčna. Z glasbo v ozadju in vinom v rokah.«
