Gaber Trseglav
»Priznam, da tudi jaz uporabljam kar nekaj tujk, čeprav v gledališču skrbimo za lep slovenski jezik. Menim, da uporaba nekaterih tujk v našem besednjaku ne škodi, jezik mora biti živ, denimo tako kot gledališče, vedno se mora nekaj dogajati. Teh nekaj besed pa gotovo ne bo ogrozilo slovenskega jezika. Jezik se mora razvijati, saj tudi mi ne govorimo več tako, kot so govorili naši starši in stari starši, tudi onikamo ne več. Moja najpogostejša tujka je beseda 'fak', pa ne glede na to, ali jo uporabim v jezi, začudenju ali veselju.«
Žan Papič
»Spadam med tiste pikolovce, ki druge opozarjajo na pravilno rabo slovenskega jezika. Morda to izvira iz tega, ker sem doma blizu meje in se še spominjam, ko so naše none in noni pripovedovali, kako so jih silili v italijanske šole in v to, da bi pozabili na slovenski jezik. A glej ga, šmenta, če že uporabim kakšno tujko, je to ravno italijanska. Običajno kakšna kletvica v stilu 'dio bono', saj slovenskih kletvic ne poznam.«
Eva Hren
»V svojem besednjaku preveč uporabljam tujke, tako pri svojem delu, saj poznamo v glasbi veliko tujk, kakor tudi zasebno, kar je že neka stalnica. Najpogostejše tujke so 'ok', 'ful', 'dbest' in še cel kup drugih. Zavedam se, da bi jih bilo dobro izločiti iz besednjaka, samo ne vem, ali je to sploh še mogoče.«
Ota Širca Roš
»Jaz sem tista, ki se res borim proti uporabi tujk. Še zlasti stroga sem doma, pri svojem možu. Ker je Primorec, ima v svojem besednjaku veliko italijanskih besed in nočem, da bi jih povzela tudi sinova. Sicer pa sem 'alergična' tudi na to, ker ne uporablja dvojine. Tudi meni kdaj uide kakšen 'ok' ali 'ful', a se trudim, da je tega čim manj.«
Tinkara Kovač
»Tujke so prisotne tudi pri meni, čeprav se jim skušam izogibati. Se pa včasih pojavi problem, kadar neki izraz poznam v italijanski in narečni obliki in potem kar težko najdem slovenski izraz za to. Tujke so postale del slenga in s časom bo to najbrž preraslo v narečja. Opažam, da zelo pogosto uporabljam besedi 'ok' in 'ful'.«
