»Ko sem bila majhna, sem si želela imeti psa. In čeprav smo imeli hišo, me starši niso uslišali. Spomnim se, ko sem bila stara okoli sedem let, sem imela plišastega kužka, ki sem mu nekega dne nadela ovratnico. Tako sem s prijateljicami s kužkom hodila na sprehode po Vrhovcih. Prijateljice so mi zatrjevale, da kuža ni pravi, jaz pa sem rekla, da je pravi, in sem od njih zahtevala, da trdijo, da je Fido pravi pes. Tista, ki je rekla, da ni, sem se začela z njo prepirati. (smeh) Na srečo ta moja faza v otroštvu ni trajala dolgo,« v smehu pravi Nina Ivanič, za katero njena sestra Maja rada pove, da je kot otrok rada tudi goljufala. »Ja, res je, pri igrah sem vedno rada goljufala. (smeh) Enkrat sem sestri mežikala, da bi goljufala, nato pa sem si izmislila, da mi je v oči padla trava, si na hitro na skrivaj v oko dejansko dala travo, potem pa je nastala prava drama, da so mi travo ven sprali z vodo.«