Recimo z Janezom Janšo? »Niti slučajno ne. Mislim, da bi se z Janšo prav lepo zalizala, saj nimamo večjega oboževalca, kot je on. Čeprav je omniprezenten, povsod in nikjer hkrati, se sicer nisva še nikoli srečala. Saj veste, kakšna je razlika med bogom in Janšo? Bog ve, da ni Janša.«

Šalo na stran ... ali pa tudi ne: »V resnici se mi še ni zgodilo, da bi srečal koga, o katerem govorimo o oddaji. Očitno se gibam v drugačnih krogih. Če bi že srečal koga, bi bil popolnoma indiferenten, ker se zasebno zelo rad distanciram od lika, kakršen sem na televiziji. Jaz na tega človeka ne bi gledal z bremenom neke stvari, ki sem jo o njem rekel. Ne bi mu rekel recimo: 'Brez zamere.' Bog ne daj! Ne čutim se dolžnega to reči, ker stojimo za tem, kar podajamo v oddaji. Lahko da so ti ljudje zamerljivi, a jaz sem zelo zaseben človek in se zasebno ne razdajam. Kadar sem nekje zasebno, sem tam zasebno, v oddaji sem pa pač v oddaji. To spada v moje delo. Saj prodajalke iz supermarketa, če jo srečaš kje drugje, tudi ne prosiš za 15 dek pariške salame. Lahko se povsem normalno pogovarjamo, ne pokamo vicev. Tako ali tako sem jaz zasebno rad nekje v hribih, v hitlerjanski koči, v kleti, podobni Fritzlovi, s svojo mastjo.«
Več intervjuja z Juretom Godlerjem si preberite v tiskanih Zvezdah.