»Nekdo se končno le spomni in mi prinese kozarec sladkane vode.
Kako je lahko sredi noči posnel mojo fotografijo, ne da bi me zbudil? Od kod se je vzelo tisto perilo, prepričana sem namreč, da ni moje. Me je omamil? Je naredil še kaj več kot fotografiral? Ali me je – ne morem odgnati grozne misli – zlorabil? Kar nekaj časa traja, preden lahko pogledam oba policista in priznam, da sem na fotografijah zares jaz.«
Tole bi bilo zelo mučno branje, celo če bi šlo za izmišljen prizor v romanu. Ampak ni roman, je knjiga o resničnih dogodkih. Prizor na policijski postaji, ki ga opisuje, se je novembra 2020 zares zgodil. Knjigo je v obliki dnevnika napisala Caroline Darian, hči Gisèle Pelicot, žrtve več kot desetletnega posiljevanja, in Dominiqua, ki je posilstva svoje žene organiziral.
Odlomek opisuje trenutke takoj po tem, ko so ji na policijski postaji pokazali dve fotografiji in jo prosili, naj potrdi, da je na njih res ona. Sprva ne more verjeti: speča ženska leži v položaju, v kakršnem sama nikoli ne spi, res ji je podobna, vendar nosi perilo, ki ni njeno, fotografirana je v sobi, ki je ne prepozna. Sprva pravi, ne, to nisem jaz! Ne morem biti jaz. Šele ko ji eden ob policistov blago reče, kaj nimate tudi vi znamenja na desnem licu, se zave, da je na fotografijah ona.
Da je njen oče očitno omamil tudi njo.
Da je tudi ona njegova žrtev.
In tole je vprašanje, ki jo gloda in razjeda: Je Dominique Pelicot posilil tudi svojo hčerko?
1.400 posilstev
Caroline Darian se v resnici piše drugače, nosi priimek svojega moža, v psevdonim Darian je vkovala imeni svojih dveh bratov, Davida in Floriana, ki sta ji ves čas stala ob strani. Kaj je njen oče delal njeni mami (in morda tudi njej), je izvedela leta 2020. Knjiga z naslovom Et j'ai cessé de t'appeler papa (Nehala sem te klicati očka) je v francoščini izšla leta 2022, pravkar pa je izšla tudi v številnih prevodih, med drugim v nemščini, španščini in seveda v angleščini – povsod s skoraj enakim naslovom, samo čas so malce popravili: Nikoli več mu ne bom rekla očka, pravi angleški naslov.
Izbira trenutka izida je popolna: pred manj kot mesecem dni se je z obsodbami končal proces proti njenemu očetu in petdesetim moškim, ki so posiljevali njeno mater vsaj od leta 2011 – na posnetkih jih je več kot sedemdeset, vendar vseh še niso našli. Zadnji posnetek je bil narejen oktobra 2020. Posnetih posilstev je 92, Pelicot je priznal, da jo je sam v tem obdobju posiljeval od dva- do trikrat na teden; ocenjujejo, da je bilo to okrog 1.400 posilstev.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 3, 21. januar 2025.
