Oktobra 1969, nekaj mesecev po pristanku ameriških astronavtov na Luni, je množica študentov in študentk Univerze Teksas pristala – v krošnjah dreves. Častitljivi hrasti in ciprese so brezbrižno šumeli, medtem ko so teksaški policisti nadirali uporne hipije, naj se ne hecajo z njimi in naj vendar že zlezejo dol. Toda študenti in študentke so bili odločeni, da bodo obranili drevesa, ki se jih je mestna oblast namenila posekati v sklopu prenove bližnjega nogometnega stadiona. Ko opozorila niso zalegla, so policaji in gasilci posegli po sili; na črno-belih fotografijah, posnetih tistega dne, vidimo krepke možake, ki s stisnjenimi čeljustmi in srepimi pogledi plezajo po lestvah, prislonjenih ob drevje. V imenu mestne oblasti in v imenu »napredka« so protestnike iztrgali iz krošenj, nato pa brž zagnali motorke. Tisti dan je padlo okoli štirideset dreves, sedemindvajset mladih ljudi so aretirali zaradi kršenja javnega reda, dogodek pa se je v zgodovino okoljevarstvenega gibanja vpisal kot bitka pri Waller Creeku.
To je bil začetek preloma v odnosu med sodobnimi meščani in drevesi. V Tokiu so upokojenci in upokojenke vso lansko jesen v izmenah stražili trideset ginkov, ki naj bi naredili prostor za širitev pločnika in kolesarske steze. Na angleškem podeželju so protestniki in protestnice zasedli dvorišče šole, ki se je namenila podreti skupino dreves, čeprav je arborist ocenil, da so povsem zdrava. V ZDA pa so prav te dni prebivalci mesta Manitoba, povečini potomci ameriških staroselcev, zasedli gozdič, v katerem so potekali starodavni obredi, sedaj pa naj bi na njegovem mestu zasebni lastnik zgradil sosesko varovanih stanovanj. Prebujamo se tudi v Sloveniji, kjer smo svojo različico bitke pri Waller Creeku dobili lani s spopadom za Tivoli. Kot še dobro pomnite, je šlo za polemike okoli koncerta Magnifica. Župan je sedaj znova razkuril ekologe s sečnjo in helikopterskim spravilom dreves na ljubljanskem grajskem griču.
Ogoleli grad
Leseni orjaki na vzpetini so vznemirjali že mnoge generacije mestnih očetov. Težava je menda v tem, da so posamezna stara drevesa z leti postala tako težka, da so, namesto da bi s svojimi koreninami zadrževala drsenje zemlje, začela vleči pobočje griča proti hišam za varovalno ogrado ob vznožju. A geološko poročilo, ki ga je naročila MOL, tega ni podrobneje opredelilo. Zdi se, da je bila že v izhodišču kot edina možnost določena motorka. V študiji z oddelka za gozdarstvo biotehniške fakultete naj bi bilo za posek določenih 90 dreves. Toda iz mestne hiše je na koncu prišel ukaz, da jih je pod žage treba spraviti 205.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 3, 21. januar 2025.
