Na vsakega pol milijona rojstev se zgodi čudež in na svet prijokajo četverčki. A redkost je tudi, da se iz porodne sobe zasliši jokati tri novorojenčke hkrati. V Sloveniji se trojčki rodijo povprečno do trikrat na leto. Pred dobrimi šestimi leti pa so se samo na Celjskem v razmaku nekaj mesecev rodili dvojni trojčki in o njih smo pisali tudi v naši reviji. Ker nas je zanimalo, v kakšne korenjake in korenjakinje so se razvili Topolovčevi fantje in Radosavljevićeva dekleta, smo ji sklenili poiskati.
Topolovčeva četica: Različni, da bolj ne bi mogli biti
Šala se je uresničila. Večjo možnost za večplodno nosečnost imajo starejše nosečnice, pa tudi tiste, ki se zdravijo zaradi težav z zanositvijo. Ker Mimi Topolovec ni mogla zanositi po naravni poti, z možem Elvisom pa sta si želela še enega otročka – imela sta že sinčka Patrika, so jima tudi pri drugi nosečnosti pomagali z inseminacijo. Z novico, da bosta dobila trojčke, je bila povezana anekdota. »Dva prijatelja sta v tistem obdobju pričakovala dvojčke, zato sem se večkrat pošalil, da si bova midva omislila trojčke,« nam je takrat povedal očka trojčkov. In ko se je to resnično zgodilo, je bil res velik šok. »Odtlej sem čisto tiho,« se je smejal.
Pravi borci
Do šestega meseca je Mimina nosečnost potekala mirno, potem pa se je zapletlo. Zaradi slabega pretoka krvi so otroke v mariborskem UKC porodili predčasno, v 31. tednu nosečnosti, s carskim rezom. Prvi se je rodil Marcel s 1260 grami, sledil mu je Domen s 1530, zadnji pa je bil Enej s 1090 grami. Porodu je sledila drama, saj so Eneja zaradi slabega zdravstvenega stanja takoj prepeljali v ljubljansko porodnišnico in ga naslednji dan operirali. Ker se mu črevesje ni povsem razvilo, so mu morali narediti stomo, da so mu rešili življenje. Starši so v prvih dneh trepetali, ali bodo fantiči preživeli. A ker so pravi borci, je uspelo vsem, le vsak je potreboval svoj čas, da se dovolj razvije in okrepi za odhod domov. Družina je bila seveda najsrečnejša, ko so bile vse štručke doma, starejši bratec Patrik pa je komaj čakal, da zrastejo za nogomet.
Preselili so se
Že takrat so živeli skromno, vsak evro so dvakrat obrnili in na srečo so veliko stvari za otročičke dobili. Za trojčke so izvedeli pri Radenski, ki so v svoji akciji z vozički priskočili na pomoč družinam s trojčki. Zelo se je angažirala tudi Albina Karmuzel iz občinske Zveze prijateljev mladine Šentjur – v skupni akciji več slovenskih medijev so jim priskrbeli avtomobil, v katerem se lahko šestčlanska družina varno prevaža. Njihova velika želja takrat je bila, da bi našli bivališče bliže pritličju, saj so živeli v petem nadstropju stavbe brez dvigala in je bil odhod na sprehod vsakič podvig. Ta želja se jim je izpolnila malo po tistem, ko so otroci upihnili prvo svečko. Je pa družino lani ogrnila v žalost smrt Mimine mame, ki je vsa ta leta živela z njimi in pomagala pri skrbi za otroke. Komaj so se pobrali, nam je zaupala Mimi.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 3, 21. januar 2025.
