Če mislite, da je finančna pismenost nekaj, s čimer naj se kar lepo ukvarjajo drugi, hvala – ekonomisti, podjetniki, bančniki – in se vas popolnoma nič ne tiče … nimate prav. Finančna pismenost je namreč v pametno zveneče besede zapakiran pojem, ki pove, kako dobro znate ravnati s svojim denarjem. Ni treba znati toliko, da bi lahko vodili banko, dovolj je, da znate dobro upravljati svoje osebne finance. Da znate učinkovito varčevati. Da veste nekaj o naložbah. Na kratko, da sprejemate dobre finančne odločitve.
Kako finančno pismeni smo Slovenci?
Eee … odvisno, kaj jih vprašate. In katero starostno skupino. Slovenska raziskava iz leta 2019 je pokazala, da so pri poznavanju urejanja osebnih financ najbolj nebogljeni mladi med 25. in 34. letom ter ljudje med 55. in 64. letom. So pa zato tisti med 65. in 74. letom finančno zelo prosvetljeni in imajo najboljši pregled nad svojimi stroški ter prihodki. Tretjina vseh vprašanih je priznala, da privarčevani denar hrani kar doma, v skupini od 18 do 24 let je takih skoraj 70 odstotkov.
Štiri leta pozneje, leta 2023, smo zablesteli v evropski raziskavi, ki je merila finančno pismenost v 27 državah EU, tam smo za las zgrešili bronasto medaljo in se uvrstili visoko nad evropsko povprečje finančno pismenih, ki je 18 odstotkov, pri nas imamo pa kar 27 odstotkov visoko finančno pismenih. Samo štiri članice EU imamo več kot četrtino takih, več kot mi samo še Nizozemska, Švedska in Danska. V Sloveniji so namerili tudi najnižji odstotek ljudi z nizko finančno pismenostjo – pri nas jih je 12 odstotkov, evropsko povprečje je 18. Raziskava je pokazala, da so najmanj finančno pismene predvsem štiri skupine: ženske, mladi, ljudje z nižjimi dohodki in ljudje z nižjo izobrazbo.
Pri bleščečih rezultatih raziskave pa ni upoštevano, da Slovenci sicer veliko privarčujemo, vendar teh sredstev ne znamo dobro plemenititi, ali v prevodu, donosi teh prihrankov so nizki. V bankah imamo milijarde prihrankov, pri vlaganjih pa smo togi in zelo konservativni. Neto finančno premoženje gospodinjstev se že dve desetletji ves čas povečuje.
Ampak lahko bi se še bolj.
Varčevanje in vlaganje
Za slabo finančno pismenost krepko plačate – dobesedno. Ne samo tako, da padete v finančno past in, recimo, s slabo naložbo izgubite denar, po žepu vas udari tudi, če ne znate prepoznati dobre priložnosti in denarja ne oplemenitite tako, kot bi ga lahko. In tu smo pri grehu, ki ga dela večina Slovencev: namesto da bi denar vlagali (v vrednostne papirje, plemenite kovine, kriptovalute), ga imajo v banki, kjer zanj dobivajo bedne obresti, te pa neredko obupano sopejo za stopnjo inflacije, a je ne morejo dohiteti, torej ljudje denar z domnevnim varčevanjem v resnici izgubljajo. Še na slabšem so tisti, ki ga tiščijo kar doma.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 3, 21. januar 2025.
