Nedavno je družbena omrežja v Sloveniji zavzel posnetek ženske, ki pretepa svojega psička in ga nato odvrže v zabojnik za smeti. Nedvomno je bilo to neprimerno, kruto izživljanje nad nemočnim bitjem, a povračilo zanj je bilo, vsaj na psihološki ravni, podobno silovito. Na tisoče uporabnikov in uporabnic družbenih omrežij je, razkačenih nad videnim, v afektu prijelo za tipkovnice in svoje sočutje do ubogega kužka izrazilo tako, da so žensko, o kateri niso vedeli praktično ničesar niti niso poznali njenega duševnega in življenjskega ozadja, pri priči obsodili z najbolj uničujočimi izrazi sovraštva, kar jih pozna slovenski jezik. »Prasica«, »izrodek«, »gnoj od babe« in podobno so bili še najbolj mili; »škoda življenja in kisika«, »ob meni bi končala svoje bedno življenje«, »Adolf je imel rešitve za take«, »za takšne je samo krematorij«, »šus u bučo«, »naj sama umira med smetmi v mukah« – to je samo del objav, ki so jih napisali ljudje na Facebooku. Običajni ljudje, povečini mirni, v svojem bistvu vsekakor človečni, sočutni in dobri – toda na spletu popustijo vse zavore. Še isto uro po objavi posnetka so po Facebooku, X-u in Instagramu zakrožili osebni podatki omenjene ženske: ime in priimek, naslov in telefonska številka. Češ – za tiste, ki bi želeli dati duška svoji jezi ...
Pri tem pa nihče izmed spletnih komentatorjev, ki so pozivali k linču, ni poznal njenih osebnih okoliščin, širšega konteksta zavržnega dejanja, posnetega z nadzorno kamero. Nihče ni vedel, ali je ženska nemara v hudi življenjski stiski, kakšno je njeno duševno in ekonomsko stanje, ima travme, je osamljena – karkoli, kar bi pomagalo razumeti njeno vedenje. Nihče ni vedel in malokomu je bilo mar: »Ni opravičila!« so poudarjali komentatorji in komentatorke na spletu ter naprej udrihali po njej. Nemara res ne, bržkone pa obstaja vsaj nekakšno pojasnilo, ki bi ga bilo dobro poznati, poudarja antropolog Dan Podjed iz ZRC SAZU, bržkone največji slovenski strokovnjak za človeško obnašanje na spletu. »Nikakor ne bi bilo prav, da bi ob takšnem dejanju kot skupnost pogledali proč. Toda preden nekoga tako zaznamujemo kot nevrednega življenja v naši skupnosti ali pa kar življenja kot takega, moramo upoštevati prav vse okoliščine.«
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 39, 24. september 2024.
