Zgodbo o otroku, ki ga je mama odpeljala v tujino, nam je zaupal njegov dedek. Zdaj osemletnik je od svojega poldrugega leta (skupaj dobrih šest let) pa do pred pol leta živel pri očetu, a so v resnici zanj skrbeli stari starši (po očetu) in nedavno pokojna prababica, na katero je bil otrok najbolj navezan. Nato so, domnevno na pobudo matere, prišli bivanjske razmere preverit strokovni delavci s centra za socialno delo. Sprva so zapovedali, da mora imeti otrok svojo sobo, kar so mu stari starši z izdatnimi finančnimi napori omogočili, nato pa so s CSD naslednjič ocenili, da je bil preveč prepuščen sam sebi. Po dedkovih pripovedih so otroka »zalotili«, ko je gledal televizijo, medtem ko so bili odrasli zunaj. Oče je imel v tistem času težave z alkoholom, zdaj je v procesu zdravljenja in že nekaj časa trezen, a za otroka so stari starši vzorno skrbeli. Center za socialno delo je presodil drugače, dodelili so ga materi, oče pa naj bi z njim imel stike na 14 dni.
Na centrih za socialno delo novinarjem, ki želimo takšne zgodbe preveriti oziroma razjasniti okoliščine, zaradi varovanja osebnih podatkov ne morejo pomagati, četudi bi si velikokrat to zelo želeli. Tako nismo mogli dobiti odgovora na vprašanje, ali so se strokovni delavci potem prepričali, kako gre otroku pri mami. Po naših virih ga je mama nato prepustila svojemu očetu, torej otrokovemu drugemu dedku, kjer ima alkohol stalno mesto. Mama pa je s svojim partnerjem odpotovala za šest mesecev v tujino. Tega, da je mati večino časa v tujini, na CSD menda niso vedeli. Zakaj se je torej potegovala za otroka, za katerega očitno ne more ali nima interesa skrbeti? Dedku je jasno, da zaradi preživnine, saj gospa ni nikjer zaposlena.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 25, 18. junij, 2024.
