Skromni Katji se njeno dejanje ne zdi nič posebnega, kaj šele vredno (medijske) pozornosti. »Od nekdaj rada pomagam drugim, priskočim na pomoč živalim in se trudim kar se da spoštljivo ravnati z naravo. Velik vpliv sta imela vzgoja mojih staršev in ob koncu najstniških dni moj uvid, da je to eden izmed mojih najizrazitejših darov. Sprva mi ga je bilo težko sprejeti, saj so imeli vrstniki čisto druga zanimanja in vrednote. Zato ni čudno, da sem ga celo omalovaževala, a sčasoma sem spoznala, da to nima smisla. Potem se je vse začelo valiti kot kepa snega, ki postaja čedalje večja,« se spominja Katja. Večkrat je z veseljem sodelovala v dobrodelnih akcijah, nekaj posebnega pa je bil Dobrodelni Dedek Mraz konec lanskega leta,« le prizna sogovornica, zaposlena v enem izmed laboratorijev na fakulteti za strojništvo, kjer opravlja administrativna in strokovna dela ter je namestnica vodje kakovosti.
Ne poglejmo proč, kadar ljudje potrebujejo pomoč!
Katja rada opazuje ljudi. Vesela je, kadar vidi, da kdo želi pomagati drugim. »Obenem pa razumem, da nekateri raje pogledajo stran. Sama tega ne morem in nočem. V FB-skupini Dobrodelni Dedek Mraz želeli ogreti srca otrok in vliti upanje staršem ali skrbnikom otrok ter jim pokazati, da so videni in slišani in da smo jim pripravljeni ponuditi roko. Začela sem zbirati darila in po družbenih omrežjih pozivati sodelavce in prijatelje k darovanju. Hvaležna sem za vsak prispevek. Nato sem šla v različne trgovine, nakupila vse potrebno, skompletirala darila in bila čisto navdušena, da nam jih je koncu uspelo zagotoviti za kar 406 otrok,« pove. Je pa bilo zanjo kar zahtevno sprejeti zavrnitev tistih, ki se niso odločili za darovanje. Namreč tudi sama ima iz preteklosti boleče izkušnje zavrnitev in neuspehov, zato jo občasno hitro popadejo strah, nizka samozavest in občutek, da ne bo zmogla. »Nove pozitivne izkušnje, kakršna je bila ta, pa me opomnijo in spodbudijo, da če se ne potrudim in se kljub strahu ne izpostavim, nas je lahko veliko prikrajšanih, saj lahko skupaj ustvarimo nekaj zelo lepega in srčnega,« pravi.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 12., 19. marec, 2024.
