Naši ključni strokovnjaki so se udeležili delavnice After Action Review in na njej skupaj s kolegi z Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni analizirali ukrepanje med epidemijo covida-19. Izsledki te analize bodo vključeni v pripravo bodočih dokumentov, na podlagi katerih bomo vedeli, kako se v prihodnje pripraviti in odzivati na podobne dogodke oziroma obdobja. »Izvedba takšne analize je kompleksna, poglobljena in zahteva veliko časa in ljudi,« so dejali na NIJZ in dodali, da tudi mnoge druge države, med njimi Italija, niso naredile takšnih analiz. Zakaj ne? Prav zaradi prevelike kompleksnosti in tudi morebitnih političnih pritiskov.
Bi morali zdaj biti potolaženi? Najbrž ne.
»Skrb zbujajoče je, da analiza poteka tako počasi, saj se postavlja vprašanje, ali je NIJZ po izkušnji z epidemijo uspel okrepiti ekipo epidemiologov za nalezljive bolezni. Glede na počasnost je vtis, da je ni, in to bi bila zelo slaba novica osrednje epidemiološke institucije za prihodnje epidemije. Sicer pa od analize pričakujem predvsem jasno oceno pripravljenosti in delovanja vseh ključnih institucij – začenši z NIJZ, laboratoriji, bolnišnicami, zdravstvenimi domovi, DSO-ji, Civilno zaščito in drugimi. Pomembno sporočilo bi bilo, kako bi s sedanjim znanjem o pandemiji ocenili odločitve in ukrepe med pandemijo. Pri tem bi morali vse odločitve med pandemijo analizirati tudi z vidika tedanjih logističnih, kadrovskih in prostorskih pogojev. Bi bilo na primer sploh mogoče organizirati zbirne centre za okužene, pa seveda, kaj bi lahko drugače naredili z okuženimi v domovih za starostnike, da ne bi bilo toliko umrlih. Upam, da so epidemiologi z NIJZ naredili tudi podrobne intervjuje z glavnimi odločevalci med epidemijo, saj so njihove izkušnje izjemno dragocene, ker lahko najbolj realno predstavijo okoliščine in dileme, ki so botrovale posamičnim odločitvam,« nam je povedal dr. Alojz Ihan.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 5., 30. januar, 2024.
