Na svetu nas je osem milijard, osamljenost pa narašča. Osamljenost ne potrebuje samote. Lahko jo čutimo obdani z množico ljudi, morda še bolj. Ljudje pa smo družabne in družbene živali. Razvili smo se tako, da živimo v skupinah – narodnih, verskih, športnih, družinskih, delovnih, interesnih, prijateljskih. Sebe ne vidimo le kot posameznika, enako močno nas zaznamuje tudi to, da smo bratje, mame, prijatelji, sodelavci itn. Velik del naše identitete so različni krogi ljudi, ki jim pripadamo. Te skupnosti nam ne dajejo le občutka pripadnosti, varnosti, podpore, dajejo nam tudi namen, pomen in smisel. Če ostanemo brez svojih množic, če smo presek vseh le mi sami, se razsujemo – tako duševno kot telesno.
Kronična osamljenost
Vsakdo se kdaj počuti osamljenega. Morda le za kak dan ali teden. Morda le v določenem okolju. Ko pride v novo službo, kjer se vsi poznajo. Ko se spopada z razpadom zveze, odhodom otrok od doma, ko prijatelji ne najdejo časa zanj. Tem stvarem se v življenju ne moremo izogniti. A to je prehodna osamljenost, ki dokaj hitro mine. Boleč občutek je, a lahko je blagoslov pod krinko. Prehodna osamljenost nas dela sočutnejše, bolj razumevajoče, lačne bližine. Pomeni aktivno iskanje, večjo odprtost, več truda, ki ga vložimo v obujanje starih odnosov in ustvarjanje novih. V stanju prehodne osamljenosti imamo vse možnosti, da v svoje življenje vnesemo več globljih, pristnih stikov s soljudmi. Če pa ta traja predolgo, če ne naredimo ničesar, da bi se iz nje izvili, osamljenost lahko preraste v kronično in nas zapre v trdo lupino, ki jo čedalje težje stremo. Še posebej zahrbtno pri kronični osamljenosti je, da vanjo drsimo počasi, nezaznavno, brez alarmnega zvonca, ki bi nas zbudil. Postajamo jedki, nezaupljivi, depresivni in – bolni.
Ko gre za zdravje, razmišljamo o virusih, kašlju, infarktu, bolečih sklepih, rakavih obolenjih, zdravilih, terapijah. Razmišljamo o telesu. Duševnost in duhovnost sta še vedno odrinjeni daleč na rob. Depresija se ne more meriti z zlomljeno nogo, tesnoba je brezvezen strah, osamljenost pa sploh ni nekaj, o čemer bi razmišljali v povezavi z zdravjem; saj je vendar le občutek. V nasprotju s prvima dvema niti zdravil ne predpisujejo zanjo. A morda bi jih morali. Nabirajo se namreč raziskave, ki dokazujejo, da je osamljenost zelo zelo nevarna. Da dobesedno ubija.
Bolna duša, bolno telo
Študije o socialni izolaciji, se pravi ločenosti od drugih ljudi, so delali že prej. Med pandemijo covida pa jih je nastala prava poplava, zato imamo zdaj na voljo ogromno podatkov, ki kažejo, kako smrtonosne posledice ima lahko osamljenost. Ena od metaanaliz je iz 150 raziskav potegnila osupljiv zaključek. Odrezanost od soljudi poveča tveganje za smrt za skoraj tretjino, za 30 odstotkov. Ko ostanemo sami, to vodi v nepovezanost in osamljenost, odtujenost, občutek pomanjkanja podpore in onemogočenosti, v stisko, disfunkcionalnost in ranljivost. Raziskave psihobiologije so pokazale, da pri osamljenih ljudeh hormoni pošiljajo napačne signale, da osamljenost spreminja molekule na genih, ki uravnavajo vedenje, in spravlja iz tira množico drugih sistemov. Dokazali so, da je dolgotrajna osamljenost enako nevarna kot 15 cigaret na dan, premalo gibanja, bolezenska debelost, kot nekaj kozarčkov na dan preveč. Seznam bolezni, ki naj bi jih povzročila ali poslabšala, vključuje Alzheimerjevo bolezen, debelost, sladkorno bolezen, visok krvni tlak, bolezni srca, nevrodegenerativne bolezni in celo raka – tumorji lahko pri osamljenih ljudeh hitreje metastazirajo.
Osamljenost je edinstveno doživetje
Na vprašanje, kaj točno je osamljenost in kako se čuti, bo sto ljudi dalo sto različnih odgovorov. Vsak jo doživlja malo drugače. In tudi to je eden od razlogov, da smo v svoji osamljenosti še posebej sami. Ni društev, v katera bi se združevali, ni enake terapije, enotnega zdravila. »Osamljenost je notranja, edinstvena izkušnja, ne nekakšno zunanje, objektivno stanje. Osamljenost ni sinonim za samoto, niti nas biti z drugimi ne ščiti vedno pred občutkom osamljenosti,« piše John Cacioppo, vodilni psiholog na tem področju. V svoji knjigi Osamljenost opisuje pet največjih nevarnosti, ki spremljajo dolgotrajno osamljenost.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 49, 5. december, 2023.
