Poskus privatizacije semen se ne bo nikoli končal, to je dejstvo. Brez semen ni hrane, in kdor obvladuje hrano, ima moč. Že dve leti se v ozadju pripravlja teren za spremembo evropske zakonodaje, da bi gensko spremenjenim organizmom, po novem poimenovanim nove genomske tehnike, na široko odprli vrata tudi v Evropo. Kako se bo odločila Slovenija? Po naših poizvedbah poslanci niso dovolj poučeni in nas upravičeno skrbi, da se bodo odločili narobe. Bomo pristali na to, da živil z GSO ne bo več treba označevati? Bomo dopustili, da bo prehranska varnost Slovenije ogrožena zaradi patentiranih semen, katerih lastniki so korporacije? Si bova s sosedo še lahko izmenjali doma pridelano seme? Bodo domača semena v prihodnosti sploh še na voljo?
Nevarni predlogi uredb, ki med drugim lahko vodijo do trajnega uničenja okolja!
Po naključju so posamezniki iz različnih civilnih pobud izvedeli, da se je pretekli teden v državnem svetu in nato v državnem zboru odločalo o strateško pomembnem delu naše prihodnosti – o naši prehranski varnosti, suverenosti. Korporacije in njihovi lobisti delajo s polno paro, da bi (nepozorni?) politiki sprejeli tri zelo nevarne predloge uredb, ki po besedah naših sogovornikov med drugim lahko vodijo do trajnega uničenja okolja. Nas ne zanima ali celo skrbi, zakaj so proti tem uredbam Francija, Avstrija, Madžarska in Hrvaška? Se bolj zavedajo tveganj, ki jih prinaša nekontrolirano pripuščanje GSO v naravo?
Kaj bo z našimi semeni?
Irena Rotar, predsednica Ekoci, je zelo zaskrbljena in ogorčena: »Ali veste, da po novem ne bi bilo treba več označevati izdelkov, ki so proizvedeni z genomskimi tehnikami, kmetje pa bi morali za semena plačevati patente? Naša stroka celo predlaga omejitev pri izmenjavi lastnih avtohtonih domačih semen na malih kmetijah! Kljub temu da je v evropski dokumentaciji navedena celo 'določitev največje količine semena, ki ga sme kmet letno izmenjati na podlagi te izjeme', naši pripravljavci dokumenta zahtevajo, da se ta izjema ne uveljavi zaradi zaščite žlahtniteljev semen. To v praksi pomeni, da kmet ne bo smel sejati svojih semen niti ohranjati starih avtohtonih sort semen, prilagojenih našemu okolju, ne bo smel ohranjati tisočletne tradicije slovenskega podeželja in izmenjave semen med kmeti, torej ne sme ohranjati biotske pestrosti, ampak mora podpirati tuje žlahtniteljske korporacije in multinacionalke! V Sloveniji se žlahtni le nekaj sort, slovenski trg semen je v 90-odstotkih odvisen od uvoza. Ptujski žlahtniteljski center avtohtonih semen v državni lasti je sedaj preimenovan v logistično-distribucijski center. Ali to pomeni, da v prihodnje žlahtnjenja semen tam ne bo več? Že tako je trenutno predvideno žlahtnjenje le 30 sort semen, v genski banki pa je več kot 5.000 varietet genskega materiala. Skupaj imamo registriranih le nekaj več kot sto sort semen vrtnin in poljščin. V Sloveniji pa žlahtnijo semena še nekatere tuje semenarske hiše.«
Tuje seme, dražja hrana
To niso morda za koga blodnje naših nevladnikov, ampak že nekaj mesecev narašča skrb po vsej Evropi. Tako aktivistka Greenpeacea Eva Corral svari: »Ljudje imajo pravico vedeti, kaj jedo in kaj spuščajo v naše skupno okolje. Vseeno je, ali ste zagovornik GSO ali nasprotnik ali skeptik, vsak spremenjen organizem mora biti nadziran, torej varen, preden konča na polju in v naši prehranski verigi. Ta predlog uredbe je očitno rezultat pritiska multinacionalk, ki se obupano trudijo zaobiti transparentnost in to, da bi bile pod znanstvenim drobnogledom. Že zdaj imajo poln dosje neosnovanih trditev.«
S sproščenim pripuščanjem GSO je povezana patentna zaščita semen in nihče ne pove, da se bo to v prihodnosti odražalo tudi v ceni hrane (če nas že skrb za semena ne gane). Društvo Samooskrbni.net s Sanjo Lončar na čelu opozarja: »Lahko se zgodi, da bodo korporacije čez nekaj let, ko bodo uspele z registracijo novih gensko spremenjenih sort, s trga umikale semena, ki jih ne morejo patentno zaščititi. Takrat nam izjeme za izmenjavo starih sort ne bodo nič več pomagale, ker teh semen preprosto ne bo več na trgu.«
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 48, 28. november, 2023.
