Najboljši pasji frizerji so prav gotovo največji zaljubljenci v štirinožne kosmatince, pravi Daniela Risdan iz pasjega salona 5 pet stars iz Trzina. Čeprav je specializirana, da pasje kožuščke oblikuje po predpisanih pasemskih standardih, se z veseljem posveti vsem psičkom, ne glede na pasmo, saj je vsak pes šampion lastnikovega srca. Nenehno se izobražuje in obiskuje »pasje sejme« v tujini; v nekaterih predelih sveta imajo drugačen pogled in odnos do hišnih ljubljenčkov. Barvajo jim dlako, prirejajo poročne obrede, modne revije. Za evropske razmere so to še vedno ekstremi, ki Slovenije k sreči (še) niso dosegli.
Zato pa svoje pasje stranke razvaja tako, da so zadovoljni psi in lastniki, ki so jo kar dvakrat zapored izbrali za najboljšo slovensko pasjo frizerko. Obenem je edina pasja frizerka v Sloveniji z opravljenimi izpiti in najprestižnejšimi certifikati v vseh tehnikah striženja dlake. Na vratih svojega salona nas je pričakala s kosmato oranžno-rjavo kepico v naročju. Mlad pomeranec Papi je bil naš potrpežljivi model; na začetku, dokler se nas ni navadil, je precej boječe zrl v fotografski objektiv. Morda mu je bilo v pasji duši, potem ko mu je Daniela zmočila kraljevsko dlako, s katero se ta pasma ponaša, in se je njegova veličastnost skrčila na velikost čivave, celo malce nerodno. Kljub temu se ni upiral šamponiranju niti blatni kopeli, eni od posebnosti v ponudbi salona, ki kožo in dlako očisti globinsko, jo razmasti, nahrani, navlaži in tako pripomore k njenemu lepšemu ter bolj zdravemu videzu. Z vsako posušeno dlako je njegova samozavest rasla. Ko ga je na koncu še lepo postrigla in mehko oblikovala njegov videz, je zasijal in, prisežemo, ni skrival ponosa in veselja, ko ga je prišla iskat lastnica.
Že mladičke na striženje
Za psičke, pravi Daniela, je najbolje, da jih na striženje in nego navajamo že kot mladičke. »Prav uvajanje mladička v nego je zame največji izziv, po navadi imamo cel žur!« je bila navdušena. Priporočljivo je, da psa neguje vedno isti frizer, saj se ga tako navadi, postane v salonu domač in se lažje prepusti neizbežnemu »tretmaju«. Nekatere pasme, predvsem dolgodlake, striženje in nego potrebujejo redno, na štiri do šest tednov. Nekateri pa svoje ljubljenčke vozijo v salon celo na štirinajst dni. »Ko po pogovoru z lastnikom ugotovimo njegove želje in potrebe, vemo, kako pogosto pes potrebuje nego. O terminih se dogovorimo vnaprej in potem ni dolgih čakalnih vrst.« Da bi se jim izognili, so letošnje poletje poskusno uvedli »brzinske torke«, da bi ljudje, ki že dolgo čakajo, lahko brez rezervacije prišli v salon, vendar se začuda niso obnesli.
Najprej je ostrigla svojega
Daniela je začela s striženjem svojega kodra Heryja v svojih najstniških letih, ker ji njegova »pričeska« ni bila všeč. Takrat še ni bilo spleta, da bi se dokopala do pasjih fotografij, so ji pa prišle v roke revije švedskega kluba kodrov, kjer so bili ti videti veliko elegantnejši. Ker ni našla nikogar, ki bi postrigel njenega ljubljenčka, se ga je lotila sama. Toliko časa je poskušala, da ji je uspelo. Očitno tako dobro, da so jo začeli drugi prositi, ali bi ostrigla še njihovega psa. In tako se je začelo. Dolgo je bilo striženje psov zanjo hobi. Hodila je na razstave in delala v farmacevtski stroki, dokler se ni pred petnajstimi leti odločila delati samo še s kosmatinci. To jo pomirja, ji je v veselje in izziv. Ne moreš pa tega početi, če živali nimaš resnično rad, poudarja.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 44, 30. oktober, 2023.
