Ameriški donatorji so med letoma 2009 in 2018 nasprotnikom splava po vsej Evropi namenili kar 81,3 milijona dolarjev podpore!
Zametki aktualnega gibanja za ukinitev proste izbire za splav v Sloveniji nedvomno segajo v tujino, vzpostavili pa so se natančno pred desetletjem – oziroma šele 23 let po tem, ko je država Slovenija v svoji ustavi predpisala pravico do splava kot eno izmed temeljnih ženskih pravic. Več kot dve desetletji ta ureditev ni motila praktično nikogar in zdelo se je, da smo kot družba dozoreli do te mere, da smo se za vekomaj premaknili onkraj polemik o splavu. Leta 2013 pa so se pred ljubljansko ginekološko kliniko UKC pojavili prvi katoliški protestniki in protestnice ter skušali s 40-dnevno molitvijo odvrniti nosečnice od splava; ni šlo za preblisk domače pameti, temveč za neposredno preslikavo prakse iz ZDA, kjer so s tovrstnimi akcijami začeli leta 2004. V Slovenijo jih je prenesel zavod Božji otroci in odtlej organiziral že več tovrstnih »ekumenskih pobud molitve in posta, ozaveščanja lokalne javnosti in miroljubnega bdenja pred abortivno kliniko z namenom izprositi milost prenehanja umetnega splava«.
Prelom v organiziranju slovenskih nasprotnikov splava pa se je zgodil leta 2014, ko so pod Alpe prenesli še preostale ključne metode ameriških konzervativcev. Kot odgovor na mednarodno konferenco zagovornikov splava FIAPAC, ki je potekala v Ljubljani, so Božji otroci 3. oktobra organizirali prvi slovenski pohod proti splavu – spet po vzoru ZDA, kjer tovrstni pohodi po Washingtonu potekajo že od leta 1973; tistega leta je namreč ameriško ustavno sodišče z razsodbo v znamenitem primeru Roe proti Wade dokončno legaliziralo svobodno odločanje o splavu. Prvega pohoda v Ljubljani se je udeležilo vsega 50 ljudi, povedno pa je, da so bile med njimi tri predstavnice angleške organizacije SPUC. Iz slednje pa povezave spet vodijo v ZDA; portal Vice je lani razkril, da je SPUC samo v letih 2021 in 2022 prejel za več kot 85.000 evrov finančnih sredstev od skritih ameriških donatorjev. Podobnosti in povezav med slovenskimi in tujimi nasprotniki splava pa s tem še zdaleč ni konec.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 42, 17. oktober, 2023.