Ta so se z rabljeno, a nič manj privlačno robo bahala na lesenem podestu sredi travnika, nedaleč od znane ljubljanske pešpoti, ob skrbno obdelani njivi, kjer nista manjkala niti veliko ogledalo in kabina (španska stena) za preoblačenje. Bili smo na zadnji septembrski izmenjevalnici oblačil, ki so jo s podporo Mestne občine Ljubljana organizirali Ekologi brez meja in Zavod Bob. Naj živi izmenjava oblačil!
Izmenjevalnice oblačil pri nas niso nekaj novega, a se o njih premalo govori. Ko sem se s te službene poti vrnila z novimi kavbojkami, belo bluzo in temno modrim šalom, so me domači vprašali, koliko sem zapravila. Prav nič. Kako, prosim? Osnovno pravilo izmenjevalnice ni, da moraš nujno prinesti kakšen star kos, da lahko vzameš drugega, temveč da lahko prineseš do pet oblačil in da morajo ta biti čista in takšna, da bi jih tudi ti še vedno oblekel. Iz izmenjevalnice pa lahko odneseš, kolikor kosov ti srce poželi. Da, brezplačno, čisto zares.
Po navadi organizatorjem izmenjevalnic ostane precej oblačil, nekaj jih prihranijo za naslednjo izmenjevalnico, nekaj pa podarijo organizaciji Humana. Tako nam je razložila Alja Miklavčič iz Ekologov brez meja in dodala, da dobra oblačila ne ostanejo dolgo na obešalnikih. Večina oblačil je ženskih, manj moških, kar nekaj se pa najde tudi za otroke – tokrat je moje oko ujelo krasno dekliško bundo, ročno pleteno kapo in pisan spodnji del trenirke. Vse darovane kose organizatorji na začetku popišejo, obiskovalci pa samo pridejo, pogledajo in vzamejo. Na koncu gre v zapisnik še, koliko oblačil je našlo novega lastnika.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 40, 3. oktober, 2023.
